Tomaž Jakofčič: Še zmeraj v stenah
Lepo vreme zadnji mesec je dovoljevalo "nemoteno" plezanje tudi v višje ležečih stenah. Urban Ažman (AO Radovljica) in Klemen Novak (AO Jesenice) sta v Rušici dvakrat preplezala smer Za prijateljice (VIII+/VII-, 200 m). Prvič se je zataknilo v najtežjem raztežaju, drugič pa sta opravila prosto ponovitev brez problemov. Kmalu zatem sta skupaj preplezala še Gorsko rožo (7b) v Trentarskem ozebniku. Ažman je plezal celo smer kot prvi, na pogled.
Po dolgem času je obisk doživela tudi najbolj strma stena v naših gorah južna stena Planje. Prvo smer v osrednji steni, Ogledalo (VIII-/VII, 220 m), so na pogled preplezali Ažman, Miha Valič (AO Rašica, Dumo) in Tina Di Batista (AO Matica, Dumo). Z njimi je plezal tudi najboljši poznavalec stene Peter Mežnar (Soški AO), ki pa je kot skorajšnji oče, trenutno malo manj vplezan.
Široka peč
Zločinci se vedno vračajo na kraj zločina in tako je tudi Zoran Radetič 20 let po epskem zimskem vzponu v Čihulovi smeri letos ponovno obiskal to divjo steno. Najprej sta s Samom Krmeljem (oba AO Matica) preplezala eno prvih smeri v steni, Dibonov raz (VI+/IV-V, 700 m), nato pa še eno zadnjih, Večno pot (V-VI, 750 m). Verjetno sta opravila tretjo ponovitev smeri, ki sta jo prva preplezala Kozjek in Podgornik leta 1986.
Iz Kotečnika
Luka Zazvonil (AO Kranj, Iglu Šport, Samsara, Foto Čebron) je v Kotečniku preopremil in preplezal star projekt levo od smeri Umazana igra. Nova smer, Stigmata (8b+/c) je po njegovem mnenju sedaj najtežja smer v Kotečniku. V istem plezališču je preplezal še Impulz (8a/a+), Levitacijo za katero predlaga oceno 8a, Dream team (7c+), Mea culpa (7c/c+), La belle femme (7c/c+), na pogled pa je uspel v Joganandi (7c).
Luka je bil priden tudi v drugih plezališčih. V Vintjanu pri Puli je preplezal novo smer Monique (8a), v Bitnjah je zmogel star projekt desno od Grizlija: Črni torek (7c), v Mišji peči pa je novo smer Gospodar prstanov (7c+) speljal desno od Corta.
T.J.
Razpis
Komisija za alpinizem pri PZS je na zadnji seji sprejela sklep, da KA in KOTG objavita skupen razpis za akcije slovenskega alpinizma v letu 2002. Prijava kolektivov ali posameznikov mora vsebovati: ime organizatorja in vodje akcije, opis cilja, spisek udeležencev ter predvidene stroške akcije. Prijave sprejemajo na KA pri PZS, Dvoržakova 9, do 16.11.2001.
Finale svetovnega pokala
Dvorana Zlato polje v Kranju bo tudi letos med 16. In 18. novembrom gostila najboljše športne plezalce na svetu, na zaključni tekmi za svetovni pokal v športnem plezanju. Po petkovem 1/4 finalnem tekmovanju za moške, bodo v soboto odvijala 1/4 in 1/2 finalna tekmovanja preko celega dne. Finalna tekmovanja se bodo pričela v nedeljo ob 18. uri.
Naš četrti presmučan osemtisočak
Grošelj z vrha Čo Ojuja
Viki Grošelj že drugič na vrhu Čo Oja. Četrti presmučan slovenski osemtisočak in najvišji presmučan brez dodatnega kisika. Policijska odprava se vrača domov
Ljubljana - Čo Oju, šesta najvišja gora sveta (8201 m) spada, zaradi sorazmerno manj zahtevne klasične smeri, že nekaj let med najbolj oblegane osemtisočake. Vrh je bil že prizorišče najrazličnejših atraktivnih dejanj; spusta s padalom, zimskih solo vzponov, hitrostnih rekordov (18 ur) in raznih smučaskih spustov. Leta 1988 sta se Michel Vincent in Eric Decamp prva spustila z vrha na smučeh, Bruno Gouvy na snežni deski ter Veronique Perillat na monoskiju.
Magična višina 8000 m privablja tudi veliko "delno" alpinističnih odprav in letos so pizkusili podvig izvesti tudi slovenski policisti. Vodstvo enajstčlanske odprave v organizaciji Planinske zveze Slovenije je prevzel Viki Grošelj, organizacijski del pa Tone Škarja. Odprava je v nepal odpotovala 6.9. in se po nekaj dnevih urejanja formalnosti v Katmanduju, že podala na aklimatizacijske vzpone na nepalski strani Himalaje. 20.9.so po nekaj dnevni vožnji preko tibetanske planote dosegli bazni tabor pod Čo Ojem, na višini 5700 m. Delo na gori je steklo hitro. Višinske tabore so s skupnimi močmi postavili na višinah 6400 m, 7100 m ter 7500 m. Prvi poizkus osvojitve vrha se je zaradi močnega vetra končal na višini 7100 m. Po nekaj dnevih počitka in čakanja na izboljšanje vremena, sta 10.10. Viki Grošelj in Franc Rožman ob 2.30 krenila iz drugega tabora in po štirih urah dosegla zadnji, tretji višinski tabor. Tam se je Rožman odločil, da bo v taboru prespal in naslednji dan poizkusil proti vrhu, Grošelj pa je po kratkem počitku sam krenil proti vrhu. Vzpenjal se je brez dodatnega kisika, s seboj pa je nosil tudi smuči. Ob 17.30 je, že drugič, stopil na vrh Čo Oja, točno 26 let po njegovem prvem osemtiočaku, Makaluju. Prvič se je na Čo Oju povzpel leta 1988, kot član zelo uspešne slovenske odprave v severno steno. Tokrat je z vrha smučal do tretjega tabora, tam prespal in naslednji dan spust zaključil na višini 6350 m. Rožman je isti dan poizkusil proti vrhu a zaradi močnega vetra obrnil 100 m nad taborom.
V naslednjih dneh sta se Rožman in Aleš Miklavčič ponovno odpravila proti vrhu a po dveh dneh, ponovno zaradi vetra, poizkus zaključila. V istem času sta se Matej Brajnik in Robert Kralj povzpela na 6250 m visok neimenovan vrh nad Nangpa Lajem, Grošelj pa na Dezavapari I (6386 m) in Dezavapari II (6490 m). Vsi trije so se z vrhov spustili na smučeh. 20.10 je odprava zapustila bazni tabor.
Sam vzpon na vrh Čo Oja, v klasičnem stilu, po normalni smeri je ob kakovosti in zgodovini slovenskega alpinizma povprečen alpinistični dosežek, spust z njegovega vrha pa vsekakor vrhunsko alpinistično dejanje. Grošelj je, kot sam pravi, s tem najlepše zaključil svoje obdobje osvajanja osemtisočakov v katerem se je povzpel na deset izmed štirinajstih osemtisočakov.
Tomaž Jakofčič
Martini Čufar je zmanjkalo časa - Š. U