Tomaž Jakofčič: Bubu nadaljuje
Po izrednih vzponih na pogled, se je Bubu sedaj doseledno lotil še plezanja brez zank na lednih orodjih, kar se letos upošteva tudi v svetovnem pokalu v lednem plezanju. Na ta način je pred kratkim opremil in v prvem poiskusu preplezal novo smer v dolini Cogne desno od smeri X-files. 45 m visoko smer je imenoval Twin peaks in jo ocenil z M9. Kmalu zatem se je še enkrat lotil sosednje X-files, ki spada med najtežje smeri na svetu in jo še enkrat preplezal, tokrat brez zank. S tem je dal dober odgovor plezalcem, ki trdijo, da se težkih smeri ne da preplezati brez zank.
T. J.
Filmski festival
Konec letošnjega leta bo v glavnem mestu Nepala Katmanduju mednarodni filmski festival na temo gore, ljudje in gorski športi. Na festivalu bodo v štirih dneh priokazali 30 filmov iz vsega sveta, narejenih po letu 1997. Skrajni rok za prijave je 15. 8., vse infor. po tel. 977-1-542544 ali e-pošti: kimff@mos.com.np.
T. J.
Obvestila
Alpinistični klub Vertikala začenja z alpinistično šolo. Uvodni sestanek bo v četrtek, 17. t.m., ob 20. uri, v prostorih krajevne skupnosti Tacen. Infor. pri vodji šole Tomu Šetini, tel.: 041-534-180.
V sklopu predavanj Vikija Grošlja v gasilnem domu na Drenovem griču bo 17. t.m. predavanje o vzponu na K2, 9. 3. 10 x 8000 in zadnje predavanje 23. 3. o severnem tečaju. vsa predavanja bodo ob 18. uri.
Silvo Karo bo 16. t.m. ob 19. uri v avli OŠ Trzin predaval o svojih obiskih Patagonije.
T. J.
Slapovi v Italiji
Fonza Prevočič in Nenad Čmarec sta se pred dnevi vrnila iz doline Cogne, ki slovi kot eno središč lednega plezanja v Italiji. V treh dneh sta preplezala smeri Cascade de Lillaz (d+, 3, 250 M), Cristal Giusy (TD-, 3, 60 m), E tutto (TD, 4, 200 m), Lauson (TD, 3, 70 m), Thoule (TD, 3+, 100 m) in Valmiana (D+, 3, 110 m). Slapovi ležijo na nadmorski višini med 1500 m in 2300 m, zato se bodo kljub precejšnji odjugio obdržasli še kar nekaj časa.
Ferjančič in Dani Vezonik sta v Logarski dolini preplezala tudi Čašo 6, 100 m.
T. J.
Delo, ponedeljek, 14. februarja 2000, stran 16
Prijetno druženje z obilico dobrih vzponov
Britanski alpinisti v naših plezališčih
Obisk in srečanje z alpinisti Ianom Parnellom, Andyjem in Petom Bensonom, Kentonom Coolom, Samom Chinnery in znanim urednikom INFA v reviji High Lindsayem Griffinom je bilo zamišljeno kot nekakšno spoznavanje Slovenije predvsem iz alpinističnega vidka. Vodja in pobudnik srečanja Marko Prezelj in drugi slovenski alpinisti, ki so sodelovali na srečanju: Andrej Štremfelj, Matic Jošt, Blaž Navršnik, Janez in Ines Skok, Nejc Bevk in Uroš Samec, so poskrbeli, da so britanski alpinisti obiskali skoraj vsa najpomembnejša plezalna področja Slovenije.
V prvem delu srečanja so se lotili plezanja zaledenelih slapov in preplezali večino težjih obstoječih slapov. Opravili so ponovitve Ledinskih slapov, Vikijeve sveče, Sveče pod Lukeževim ledom, Parabole, Psihoanalize in slapov v Prisojniku, kjer so Prezelj, Griffin in Parnel ob ponovitvi Desnega slapu preplezali še 100 m visoko nadaljevanje nad veliko polico. Težave v mestoma zelo tankem ledu so bile večje kot v samem Desnem slapu.
Za tem so se alpinisti odločili za obisk severne stene Triglava in 3. t.m. sta navezi Cool, brata Benson, Navršni in Chinnery, Parnell, Prezelj, Skok zjutraj vstopili v steno. Prva je z bivakom na Gorenjskem turncu ponovila Skalaško z Ladjo, druga naveza pa je z bivakom v Amfiteatru preplezala kombinacijo Prusikove smeri in Raza Sfinge. Ob dejstvu, da sio bile razmere v steni kljub navidez majhni količini snega povsem zimske, gre verjetno za najboljša zimska vzpona v naših gorah zadnjih nekaj let. Griffin in Štremfelj sta v tem času ponovila še Raz Jalovca.
Za razliko od velikih severnih sten so bile razmere v južni steni Kogla povsem pomladne in plezanje v Kamniški smeri, Rumeni zajedi in Mariji pomočnici uživaško. Seveda prikaz Slovenije v plezalnem smislu ne bi bil popoln brez obiska Osapskih sten, kjer so alpinisti v Veliki steni preplezali Internacionalno in Steber jutranje zarje.
Srečanje je ob lepem vremenu "tehnično" popolnoma uspelo in ob vseh družabnih srečanjih in predavanjih z diapozitivi tudi vsekakor pripomoglo k promociji in ugledu Slovenije in slovenskega alpinizma v svetu. Morda bi v prihodnje veljalo razmisliti o razširitvi obsega srečanja in predaji organizacije srečanja krovni planinski organizaciji.
Tomaž Jakofčič