Obvestila PZS, 6/2004 - Jože Melanšek: Vedno bolj me motijo tvorci idej, ki se oddaljujejo od našega planinskega kodeksa, vodil in pravil igre, ki še vedno veljajo.
Obvestila PZS 6/2004
A K T U A L N O
KAKO NAPREJ?! - Skupščini 2004 na rob
"Vedno bolj me motijo tvorci idej, ki se oddaljujejo od našega planinskega kodeksa, vodil in pravil igre, ki še vedno veljajo. Dobro poznam načela demokratičnosti, a žal so ta načela v planinstvu vedno bolj na ravni nestrpnosti in podtikanj, kar ni v prid dobrim medsebojnim odnosom v planinstvu."
Tako je zapisal podpredsednik PZS Adi Vidmajer, odgovoren za delo z MDO, v Obvestilih PZS štev. 05/2004, ki so prišla v roke vsem društvenim delavcem šele po Skupščini PZS, kot da je vedel, kako bo potekala!
V razmišljanje delegatom
Planinskih društev,
o poteku Skupščine PZS 2004
in njeni prekinitvi …
Priprave na Skupščino PZS 2004 so potekale intenzivno, tako v Predsedstvu UO PZS, Upravne odboru PZS, Strokovni službi PZS, kot tudi v komisijah, odborih in drugih delovnih telesih UO PZS.
Odzivi s strani Planinskih društev in Meddruštvenih odborov so bili različni, zato je bila po 12. seji UO PZS, dne 2. aprila 2004, sklicana 23. aprila še izredna seja UO PZS, katere namen je bil razjasniti vse dileme, vprašanja in sprejeti ključne predloge in pobude s strani predsednikov MDO in predsednikov oz. predstavnikov planinskih društev ter članov UO PZS za pripravo uvodne razprave po vsaki točki dnevnega reda, oceniti dobre in slabe strani naših dejanj in nakazati prave rešitve!
Kako je potekala Skupščina, vse od trikratnega oblikovanja dnevnega reda, do prekinitve, najbolje vemo prisotni delegati, ki smo zastopali samo 1/3 planinskih društev…
Na žalost, prekinitev, ki je bila povzročena, zaradi nesklepčnosti, s strani nekaterih delegatov, ki so si že na začetku vzeli precej časa za dokončno oblikovan vrstni red točk dnevnega reda in pri vprašanjih, ki so terjali tudi odgovore na to, kaj je narejeno in kaj ni?
Ob tem razmišljam:
da razprava ni samo stvar poguma, je tudi stvar zavestne odgovornosti, pripadnosti, zaupanja, angažiranja in doseganja želenih rezultatov, torej tudi morale. Vsi smo navdušeni nad planinskimi vrednotami, se trkamo po prsih, da nam gre za pozitivni pristop, tvorno sodelovanje…, a naš odnos v dolini je povsem drugačen!
Ocenjujem:
Tako kot članstvo v PD pričakuje vse od predsednika društva, planinska društva v MDO od vodstva MDO, na Skupščini PZS pa so delegati PD pričakovali vse rešitve od vodstva PZS. Minilo je, popraviti se ne da, zamisliti pa se moramo prav vsi: tako "napadalci - zmagovalci", kot "poraženci" in gledalci ter poslušalci, ki so bili v večini!
S strani večine članov UO PZS in predsednikov MDO ter predsednikov/načelnikov komisij/odborov UO PZS, ni bilo argumentiranih odgovorov, ki bi prepričali enostranske razpravljavce, ki so hoteli doseči drugačen učinek. Vsi dobro poznamo delo Predsedstva UO PZS, Upravnega odbora PZS, kar je tudi redno objavljeno v Obvestilih PZS. Redki so bili tisti, ki so zagovarjali predstavljena poročila in gradiva, objavljena v posebni številki Obvestil PZS, za Skupščino PZS 2004, kar je tudi vredno razmisleka o našem delovanju!
Skupina "planinske opozicije", ki je predstavljala del delegatov PD, se ni vprašala, kakšne posledice bo to imelo za nadaljnji razvoj planinske organizacije. Zavrla je možnosti, da bi poslušali in sprejeli poročilo Nadzornega odbora pri PZS in Častnega sodišča pri PZS ter ostala gradiva! Ali je to res prava demokracija!? Ali je to kaj drugega? Navdušena množica je pritegnila, pod metodo "psihologije mase" in zaploskala po svoje… Na drugi strani pa ni bilo interesa, da bi pregledali in obravnavali POVZETEK REALIZIRANIH SKLEPOV, UGOTOVITEV, STALIŠČ IN PRIPOROČIL SPREJETIH NA SKUPŠČINI PZS V KAMNIKU 25. MAJA 2003, kaj šele, da bi se lotili, pomembne programske točke KAKŠNO PLANINSKO ORGANIZACIJO ŽELIMO IN KLJUČNE NALOGE SLOVENSKEGA PLANINSTVA V PRIHODNJE. To ostaja dolg za jesensko nadaljevanje Skupščine PZS 2004. Ali smo bili v tem trenutku prezgodnji?!
Vprašujem:
- Ali tak način dela, ki je zelo podoben delu Državnega zbora RS, resnično koristi nadaljnjemu razvoju planinstva na slovenskem, predvsem tolikokrat omenjenemu zapostavljenemu delu mladinske planinske dejavnosti in mladinske komisije PZS? Prosim, ne vnašajmo v delo planinskih dejavnostih, nam tujih metod!
- Ali posamezna, ali manjšinska mnenja resnično služijo koristim vseslovenskega planinstva, ali so le materialni interes posameznikov ali posameznih skupin. Zanimivo je, da so se za te interese zavzemali predvsem nečlani mladinske komisije.
- "IN KAJ KONČNO TO POMENI, ČE SMO V HRIBIH PRAVI PLANINCI, V DOLINI PA SE NE MOREMO DOGOVORITI, POSLUŠATI!"
- Tudi o tem moramo razmisliti: planinska organizacija ni samo vodstvo PZS. Glavni organ, med obema sejama Skupščine PZS, je njen Upravni odbor, so tudi vse njegove komisije/odbori in delovna telesa, Strokovna služba PZS, MDO in številna, na Skupščini PZS, odsotna planinska društva.
Zamislimo se nad določili Častnega kodeksa slovenskih planincev, ki v VIII. poglavju, točki 4., 5. in 6. terjajo naslednje:
- "Funkcionarjev odnos do planincev je tovariški. Avtoritete mu ne zagotavlja položaj; ustvarja si jo z delom in obnašanjem. Zato tudi ne zahteva posebnih privilegijev, zaveda se le večje odgovornosti in dolžnosti.
- MED PLANINSKIMI FUNKCIONARJI VLADA SLOGA, SODELOVANJE, DISCIPLINA IN ČUT SKUPNE ODGOVORNOSTI.
- Nasprotovanja, zavist in druge človeške slabosti ne sodijo v planinsko delovno vzdušje. Soglasje, sporazum, dogovarjanje in delitev dela - vse to predstavlja osnovo delovnim načelom, ki so skupna pri opravljanju sprejetih nalog"!
Te in druge misli so me navdajale ob razpravah posameznikov, ki jih ne podcenjujem, vzel sem jih, kot da so del pomanjkljivosti PZS, za katere so le redki nakazali tudi rešitve in predloge sklepov!
V razpravi smo hoteli dopolniti, zakaj smo člani planinske organizacije, kaj nam ta nudi, kakšni so naši medsebojni odnosi, kako spoštujemo pravila in zakaj delamo tako, vendar do teh točk nismo prišli!
Čas je za spremembe tudi v tem, da ni dovolj, da sklepe sprejmemo, ampak kako jih izvajamo, kdo je odgovoren za njihovo izvedbo, kako delamo, kakšne rezultate dosegamo, kako naši sklepi res pospešujejo razvoj, sodelovanje, tvorno vključevanje, pozitivni pristop med članstvom … Na potezi smo prav vsi: v planinskih društvih, meddruštvenih odborih in Planinski zvezi Slovenije, ki je zveza planinskih društev in od tu naprej nosi vsak svoj del nalog in tolikokrat poudarjeno osebno odgovornost.
Delovna skupina za organizacijo dela v PZS, skupaj z Odborom za članstvo in Pravno komisijo UO PZS bo po junijskih sejah Predsedstva UO PZS, seje Upravnega odbora in Pravne komisije UO PZS ter Posveta s predsedniki/načelniki, njihovimi namestniki in delavci Strokovne službe PZS, imela zahtevno nalogo, saj bo morala ločiti: kaj so organizacijske naloge, kaj vsebinske naloge, kaj pravne zahteve, ki imajo en skupen, celovit interes - zadovoljevanje potreb članstva. Opredeliti bo potrebno, kaj so dejanski sklepi, katerih posledica so operativne rešitve in ukrepi, kaj spada pod usmeritve in kaj so stališča organov PZS in njenega UO, kot izključne, skupne naloge slovenskega planinstva in kaj posamezne dejavnosti znotraj PZS, ki jo zastopa posamezna komisija.
Stališča dana v razpravah na Skupščini PZS in sprejete sklepe, je potrebno temeljito proučiti in njihovo izvedbo zagotoviti v korist članstva PD, obiskovalcev gora in predvsem mladih.
Na podlagi zapisnika Skupščine PZS bo potrebno razčistiti, kaj so resnični sklepi, kaj predlogi, pobude, stališča, usmeritve, kdo jih bo izvajal in kdo spremljal! Raje manj sklepov, pa tiste resnično dobro opraviti in to naj postane naše načelo! Ponovno opozarjam, da Skupščina PZS sprejema sklepe in priporočila ter daje generalne napotke za delo celotne planinske organizacije, in da je UO PZS tisti, ki je odgovoren, v obdobju med dvema Skupščinama PZS, za uresničevanje in izvajanje vseh sprejetih odločitev in nalog. Upravni odbor je sestavljen, v skladu z 49. členom Statuta PZS, iz 2/3 članov, ki so izven Ljubljane, ki dobro poznajo delo na terenu in so dolžni delati v interesu planinske organizacije ter prenašati večinsko sprejete sklepa nazaj v bazo!
Pomembna, bodoča naloga PZS je, da delovna telesa PZS in njenega UO obravnavajo pomembna vprašanja v razširjeni sestavi, oplemenitena s predstavniki zainteresiranih PD, odgovornimi društvenimi predsedniki in tistimi posamezniki, ki jih bodo predlagala PD, oz. MDO. Razmisliti je potrebno tudi o formiranju problemskih "konferenc" na strokovni ravni in ne, da se vsi gremo politiko.
Komisije/odbori in delovne skupine UO PZS morajo postati resnična strokovna opora in podpora Predsedstvu UO PZS. Predlagani program dela UO PZS, do konca junija 2004, je dovolj dobra osnova za tako postavljeno sistematično in načrtno delo.
Na ta način želimo ločiti:
kaj so naloge članov PZS in njihovih odsekov, kaj naloge MDO in njihovih odborov ter kaj naloge PZS s komisijami/odbori, s čim manj administriranja in birokratskega odnosa. Le tako bo lažje ugotavljati in razumeti, na podlagi konkretnih argumentov, kaj kdo hoče, zakaj se zavzema in komu služijo ta prizadevanja ter kdo je konkretno odgovoren za neopravljene, ali slabo opravljene naloge. Veliko bodo lahko k temu pripomogli seminarji za društvene delavce, v izvedbi komisij/odborov UO PZS. Določiti bo potrebno prednostne naloge, ki bodo morale izhajati iz konkretnih, operativnih nalog in komisije, ki bodo izvajalci dogovorjenega.
Javni poziv, lani poleti, da društveni delavci predlagajo spremembe in dopolnitve Vodil o delu PZS in PD, Statuta PZS, Častnega kodeksa slovenskih planincev in Poslovnika o delu UO PZS in Predsedstva UO PZS, so bila skoraj brez odziva. Zato bo moral biti pristop k delu naslednji: sprejeti moramo odločitev, da posodobimo Statut PZS, in da vključuje samo osnovna načela, ostalo pa je potrebno opredeliti v Poslovniku o delu UO PZS in Predsedstva UO PZS, ki naj postane tudi delovni akt vsem komisijam/odborom, ne da ima vsaka komisija/odbor poleg pravilnika o delu, še svoj poslovnik in nekateri celo žele svoj kodeks. Častni kodeks slovenskih planincev je tako bogato gradivo in dovolj široko zasnovano, da zadostuje za vse dejavnosti planinske organizacije: gre za etična, moralna vprašanja, za vprašanje zaupanja, zavesti in pripadnosti!
Za uveljavitev vsega navedenega, za boljše razumevanje vloge društvenega delavca, pa je potrebno posvečati pri izobraževanju in izpopolnjevanju vodnikov PZS in društvenih delavcev več poudarka vzgoji in izobraževanju za vlogo tako teh kadrov, kot društvenih delavcev, prostovoljcev, ki niso samo tehniki, ampak tudi vzgojitelji!
Veliko govorimo, da smo planinska družina: vendar v družini so starši, otroci in tudi stari starši, ki živijo v tesni povezanosti, sodelovanju, skrbi in odgovornosti drug do drugega, da vlada med njimi nek osnovni red, delavnost, zaupanje, strpnost in medsebojno spoštovanje… Vprašujem, ali tako deluje tudi naša planinska družina? Če bi sodili po delu na Skupščini PZS in tudi nekaterih komisijah/odborih, smo zadovoljiva družina. Človek dobi občutek, da gre za bitko za nasledstvo, prevlado…, za delitev sredstev in dediščine …
Po 1. členu Statuta PZS je Planinska zveza Slovenije »zveza planinskih, alpinističnih in plezalnih društev, klubov in drugih društev, ki se ukvarjajo s planinstvom, gorništvom, alpinizmom in plezanjem društev (člani PZS)«, ki je dolžna, da v imenu vseh navedenih članov PZS zastopa naše zahteve in interese do države ter soustvarja boljše pogoje dela preko MDO in v lokalnih skupnostih (občinah). O tem bo moral spregovoriti in proučiti stanje tudi UO PZS na svoji 13. redni seji, dne 18. junija 2004 in nakazati pripravljenost na spremembe in na prave smeri nadaljnjega razvoja planinstva v Sloveniji! Menim, da bo potrebno prisluhniti tako velikim kot manjšim društvom/klubom, ki so zastopani v vsakem MDO. Če tega ne bo, potem bomo prešli iz sedaj očitanega "centralizma vodstva PZS", v pravi centralizem in zapostavljanje malih, ki lahko na tak način postajajo vedno manjši. Zato predlagam, da sodelujemo na resničnem dogovarjanju in usklajevanju interesov, čeprav se zavedam, da bo to težko, saj bomo morali spremeniti najprej vsak sebe, svoje društvi/klub, MDO in s tem celotno planinsko organizacijo; vendar po naravni poti metode evolucije: samokritično, odprto, s poštenimi nameni… dovzetni moramo postati do različno mislečih in končno, ko gre za skupno stvar, moramo biti enotni in tako uresničiti pričakovanja naših članov!
Druženje planincev, obiskovalcev gora s podobnimi in skupnimi interesi, je bilo in bo ostalo v takšni, ali drugačni obliki. Vendar smo močnejši pri uveljavljanju interesov, če nas je več, če smo skupaj in če delamo v splošno zadovoljstvo vsega članstva, ki mu je kaj malo mar, kaj mislijo posamezni funkcionarji… Nas druži skupen cilj, skupno delo, ... Vsi pa imamo skupni imenovalec: veselje do planinske dejavnosti in ne nazadnje planinsko tovarištvo in prijateljstvo.
Kvaliteto planinskega življenja gradimo na več kot 110 letni tradiciji SPD, medsebojnih delovnih odnosih, sproščenosti, odkritosti, poštenosti, na spoštovanju vrednot, ki smo jih ustvarili skupaj in na spoštljivem odnosu do narave. Torej gre za spremembe, ki jih je potrebno voditi strpno, razumno in v splošno korist slovenskega planinstva, ki postaja z vključitvijo Slovenije v EU še kako občutljivo in ranljivo. Ohraniti moramo slovenskim goram slovensko lice, nam in bodočim rodovom slovenski jezik, bogato kulturno in naravno dediščino ter splošno kulturo, katere sestavni del je tudi naše - slovensko planinstvo!
Jože MELANŠEK