Razgledi - Borut Peršolja: ... Vodniške komisije Planinske zveze Slovenije
Prelomnico organiziranega delovanja na področju prostovoljnega vodništva v Planinski zvezi Slovenije pomeni ustanovitev Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije v letu 1956.
Že naslednje leto je bil izveden prvi republiški tečaj za mladinske vodnike. Leta 1969 je bil v okviru Mladinske komisije ustanovljen Odbor za vzgojo in izobraževanje. V letu 1971 je bila ustanovljena Komisija za vzgojo in izobraževanje in v njenem okviru leta 1983 Odbor za planinske vodnike. Planinskega vodnika je Komisija za vzgojo in izobraževanje uvedla leta 1976.
Mladinska komisija je novembra leta 1991 v Tamarju pripravila prvi skupni seminar planinskih kadrov (in ob tem izdala knjižico z vsemi vsebinami), to prakso pa nadaljevala tudi leto kasneje ob letnem seminarju, ki je potekal 16.–18. 10. 1992 na Kofcah. V uvodniku zbornika tega seminarja beremo: »Delamo prve korake k oblikovanju vodnika, ki ne bo mladinski, planinski ali gorski, ampak preprosto VODNIK.«
Februarja 1992 so bila sprejeta Pravila o enotni kategorizaciji vodnikov PZS, ki so bila vsebinsko dopolnjena novembra 1997 (Pravilnik o izobraževanju, registraciji in kategorizaciji vodnikov PZS). Leta 1992 je bil uveden enoten naziv vodnik PZS, leta 1996 je bil sprejet nov učni program usposabljanja, ki je bil potrjen s strani Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport (17. 1. 2001) in Gorniške komisije Mednarodne zveze planinskih organizacij (15.–16. 9. 2000).
Upravni odbor Planinske zveze Slovenije je na 16. seji, ki je bila 7. 11. 1997 v Kamniški Bistrici sprejel sklep, ki izraža namero o ustanovitvi enotne komisije za vodnike PZS. Na naslednjih sejah je sklep doživel nekaj popravkov in dopolnitev. Na 18. seji upravnega odbora PZS 16. 1. 1998 je bila sprejeta dopolnitev zapisnika 16. seje upravnega odbora PZS, tako da naj bi se sklep glasil: »3. Do leta 2000 naj se dosedanji komisiji združita v enoten vodniški odbor«. Na 19. seji upravnega odbora PZS, ki je bila 27. 2. 1998 je bil zapisnik 18. seje popravljen tako, da se sklep glasi: »3. Do leta 2000 naj se dosedanja OPLV KVIZ in OVIZ MK združita v enotno komisijo za vodnike. Ta organ UO bo zastopal interese vodnikov v UO in Skupščini.«
Priprave na uresničitev sklepa upravnega odbora PZS je Mladinska komisija začela z razpravo na Zboru mladinskih odsekov, ki je potekal 28. 11. 1998 na Igu. Na okrogli mizi o ustanovitvi Vodniške komisije so bili oblikovani naslednji predlogi sklepov:
»1. Udeleženci Zbora MO podpiramo idejo in sklep UO PZS o ustanovitvi enotne komisije za vodnike.
2. Priprave na ustanovitev in sama ustanovitev naj potekajo ob upoštevanju enakovrednosti sedanjih izobraževalcev vodnikov PZS znotraj PZS. Vse odločitve je potrebno sprejemati z dogovorom ob upoštevanju pristojnosti in načina odločanja posameznih organov.
3. Ob ustanovitvi enotne komisije vodnikov predlagamo prehodno štiriletno obdobje v katerem se vse pristojnosti sedanjih organov prenesejo na komisijo.
4. Upravnemu odboru MK predlagamo ustanovitev sedemčlanske mešane delegacije, sestavljene iz predstavnikov OVIZ, Odbora mentorjev planinskih skupin ter UO MK, ki bo sodelovala pri pripravi in ustanovitvi komisije.«
Zbor mladinskih odsekov je na koncu predlagane sklepe soglasno potrdil. Na podlagi teh izhodišč je Odbor za vzgojo in izobraževanje pričel s pripravo osnutka ciljev in nalog vodniške komisije. Strokovne podlage za ustanovitev komisije za vodnike PZS je sprejel Odbor za vzgojo in izobraževanje, potrdil pa jih je upravni odbor Mladinske komisije na 15. seji, 6. 6. 2000.
Decembra 2000 sta Odbor za planinske vodnike KVIZ in upravni odbor MK imenovala svoje predstavnike v delovno skupino za pripravo osnutka pravilnika. Član skupine je v skladu s spremembami Poslovnika upravnega odbora PZS postal tudi pristojni podpredsednik PZS. Člani skupine so kot izhodišče za pripravo prevzeli strokovne podlage za ustanovitev komisije za vodnike PZS, nekaj vsebinskih rešitev pa je bilo nakazanih tudi v Vodilih pri delu Planinske zveze Slovenije in planinskih društev ter v gradivih in sklepih Delovne skupine za organizacijo dela v PZS. Na tej vsebinski in formalni podlagi je bil pripravljen osnutek Pravilnika o vodniški komisiji Planinske zveze Slovenije, ki je doživel široko javno razpravo.
Vodniška komisija Planinske zveze Slovenije je bila ustanovljena na zboru vodnikov 26. 10. 2002.
* * *
Ob ustanovitvi Vodniške komisije so se pojavljali številni pomisleki, strahovi in nezaupanje. Zato sem za Mladinsko komisijo pripravil “scenarij možnih razpletov“. Branje scenarija je zanimivo z razmislekom, kaj se je uresničilo in kaj je šlo drugače.
1. Ustanovitev Vodniške komisije bi prinesla enotno organiziranost, izobraževanje ter zastopanje pogledov prostovoljnih VPZS znotraj Planinske zveze Slovenije. Posledice te odločitve bi najverjetneje bile:
- vzpostavili bi celoten sistem organiziranja od vodniških odsekov v planinskih društvih do vmesne pokrajinske ravni in državne komisije s čimer bi zamenjali sedanjo razdrobljenost pristojnosti med dvema komisijama in najmanj štirimi odbori;
- vodenje Vodniške komisije bi se razdelilo v organizacijsko-upravni ter strokovni del, pri izbiri ljudi za vodenje organizacije in opravljanje strokovnih nalog bi vzpostavili demokratične postopke volitev ter imenovanj;
- enotnejše načrtovanje in preglednejša poraba finančnih sredstev ter učinkovitejše izvajanje sofinanciranja vodniških izobraževanj;
- izobraževanje prostovoljnih vodnikov PZS bi potekalo po enotnih programih, kriterijih in navodilih;
- razpršeno strokovno znanje, voljo in energijo bi zbrali na enem mestu, ob enotnih pogojih dela bi se izboljšal status predavateljev in inštruktorjev planinske vzgoje;
- odprle bi se nove možnosti skupnega sodelovanja z inštitucijami zunaj PZS, zlasti na strokovnem in znanstveno raziskovalnem področju;
- mednarodno sodelovanje, povezovanje ter izmenjave.
Pred Mladinsko komisijo je vprašanje: DA ali NE?
Kaj pomeni uresničitev na začetku navedenega sklepa ter opisanega “pozitivnega” scenarija za razvoj in delovanje Mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije? Jasno je, da MK s tem nekaj pridobi, nekaj pa tudi izgubi.
Poglejmo si, kaj naj bi pridobila:
- MK bi se lahko z vsemi močmi in znanjem usmerila k delovanju mladih, zlasti planinskih skupin v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter mladinskih odsekih;
- Največjo pozornost bi namenila izobraževanju mentorjev planinskih skupin, ki so organizatorji in nosilci dejavnosti mladih;
- Večjo pozornost bi lahko namenila akcijama Ciciban in Mladi planinec ter začela z resnim delom pri vzpodbujanju ter spremljanju družinskega gorništva,
- Orientacija, ki je postavljena na noge, bi lahko postala enakovredni del gorniškega delovanja;
- Vodniški servis Izidor bi s svojimi akcijami sporočal programsko naravnanost in inovativnost MK, hkrati pa bi zapolnjeval vrzeli društvenega dela (Tečaj gorništva, tedni turne smuke).
Med vrednote, ki pa jih MK izgubi pa sodijo:
- razpoznavnost, ki je mladinskega planinskega vodnika razločevala od planinskega vodnika;
- neposredni vpliv na oblikovanje izobraževanj za vodnike PZS (MK bo v tem sistemu sodelovala zgolj posredno, s svojimi mnenji in stališči, če si bo to v ustreznih pravnih aktih izborila);
- neposredni vpliv pri seznanjanju vodnikov PZS z idejami, programom in pristopom Mladinske komisije (v ta namen bi morala MK izposlovati tudi spremembo predmetnika in učnega načrta za VPZS s predmetom Vloga in pomen VPZS).
Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.