Maruška Lenarčič: Kras nikoli ne razočara! Tudi v nedeljo, 16. novembra je bilo tako.
Slovensko planinsko društvo Trst je izvedlo vsakoletni jesenski pohod “skozi geološki čas po Krasu”. Vodil ga je njihov prijatelj, tokrat že desetič zapovrstjo, geološki izvedenec Paolo Sossi.
Geološki izvedenec Paolo Sossi
Udeleženci, bilo jih je preko dvajset, so v triurnem pohodu po krožni poti zakraselega pobočja med vzpetinami za vasjo Gropada ter naprej po ravnici zahodno od kobilarne Lipica, od tu pa v smeri proti Bazovici in Gaji do izhodiščne točke, spoznali raznoliko geološko zgradbo območja in njegovo geomorfološko pestrost. Hkrati pa tudi rastlinsko bogastvo področja, se poučili o zgodovini teh krajev in izrabo naravnih danosti skozi čas. Natančneje: prehodili so del Gozdne učne poti Josefa Ressla ter si ogledali naravne znamenitosti t.i. Živega muzeja, ki so ga odprli lani; to uresničevanj dela strateškega čezmejnega projekta Kras Carso (dodatne informacije: http://www.krascarso-carsokras.eu).
V prelepem sočnem dnevu in razkošno jesensko obarvani naravi je bila prava pesem slediti izjemno zanimivi in slikoviti razlagi Paola Sossija.
“Koliko zanimivosti na koščku čarobnega Krasa! Kar ne moreš verjeti, in tako blizu nas,” so modrovali udeleženci in vsrkavali Sossijevo strokovno razlago. Hkrati pa se spraševali, zakaj tako radi hodimo po tujini, preden sploh spoznamo vse bogastvo okrog svoje hiše. Morda zato, da znamo bolj ceniti to, kar imamo svojega, so si odgovarjali in si, ob naravni forma vivi, ob čudovitih oblikah kamnite narave, skušali čim več zapomniti o kraških geomorfoloških pojavih, o njihovem nastanku, pa o fosilih… in tudi o človekovem sooblikovanju krajine, ko je stoletja čistil gmajno, zlagal kamenje v griže, suhe zidove in pastirske hiške ter gradil kale za napajanje živine. V poznejšem času odkrival zaloge premoga in jih izkoriščal. Prisluhnili so pripovedi o toploljubnih klenih (trokrpi javor), ki tu dosegajo izjemno velikost in o hrastih gradnih, pa legendi o zdravilnosti visoko energetskega okolja orjaškega hrasta… Vznemirila jih je tudi pred lovci begajoča srnjad in veselo streljanje na merjasce. A tudi to je del Živega muzeja…
Za konec je sledila prava poslastica: obiskali so Naravoslovni didaktični center v Bazovici (http://www.carsokras.eu/tempo-libero.ck?lang=sl&idCat=87), in si ogledali zanimivo razstavo Pozabljeni rudniki (Krasa in Istre) in istoimenski film. Avtor obojega je Paolo Sossi. Ob njegovi enkratni razlagi so udeleženci zaokrožili svoje novo znanje ter se spoznali z vsebinami, ki jih planinci skoraj ne poznajo, čeprav marsikje ob teh znamenitostih potekajo znane poti. Razstava vredna ogleda, pa tudi ostale zbirke vam bodo ostale v spominu. Zato toplo priporočam, da se odpravite na Bazovico in njeno okolico (na italijanski in slovenski strani). Ne bo vam žal.
Še kako prav je napisal veliki mislec F. T. Nietzche: POZNAMO CENO VSEGA, VREDNOSTI PA NIČESAR.
Besedilo in foto: Maruška Lenarčič