Izdajateljica Planinskega vestnika, Planinska zveza Slovenije, se je na zadnji seji upravnega odbora konec oktobra odločila za dve veliki spremembi v zvezi z našo revijo.
Prva je, da se naročnina na Planinski vestnik izloči iz članarin A in A+, druga pa je vsebinska usmeritev v interno javnost, torej v javnost članstva PZS. Razlog za izpad naročnine je nadgradnja članskega zavarovanja (zavarovanje z asistenco za reševanje v tujini in asistenco za zdravstveno zavarovanje v tujini). Članom upravnega odbora PZS je sicer uredništvo pred sejo poslalo dolgo pismo pomislekov in bojazni, kaj bi to lahko pomenilo za revijo, ki pa je naletelo na gluha ušesa, še več, na seji se o njem sploh ni razpravljalo. Prav tako ne o kompromisnem predlogu, ki smo ga posredovali v pismu, da bi bila odločitev za članarino prostovoljno povezana bodisi z večjimi bonusi zavarovanja bodisi z naročnino na PV ali z obojim. Predlog je bil brez utemeljitve zavrnjen. Naročnina na PV je bila v eno od oblik članarine vključena že dolgo časa. Med najbolj verjetnimi vzroki za to prakso je gotovo bilo zavedanje, da je kulturni in informativni medij, posebej če gre za najstarejšo revijo v državi in eno najstarejših planinskih revij v Evropi, treba na neki način zaščititi oziroma mu pomagati do takšne naklade, ki bi mu omogočila kolikor toliko normalen obseg in obliko. Tega se zavedajo tudi sorodne organizacije, in sicer: revija/glasilo Lovec Lovske zveze, Ribič Ribiške zveze, Slovenski čebelar Čebelarske
zveze ali pa Svet ptic Društva za opazovanje in proučevanje ptic (DOPPS), ki imajo vse naročnine (od 1000 do 22.000 izvodov) vključene v članarino.
Kdo bi vedel, kje so razlogi, da je od 55.000 članov PZS manj kot desetina naročnikov revije, ki jo izdaja organizacija, katere člani so ... Če to še nekako razumemo, pa ne razumemo presenetljivega podatka, ki ga je na enem od oktobrskih sestankov posredoval generalni sekretar PZS, da kar osem članov upravnega odbora, ki je sprejel to strateško odločitev, in dva člana od petih odbora za članstvo, ki je ta ukrep predlagal, niso naročniki na "svojo" revijo. Morda jim ni všeč vsebina PV. Tudi lahko. A če bi bilo to res, zakaj naklada od leta 2001, odkar sem s svojo ekipo prevzel urejanje revije, narašča, prej pa je bila v konstantnem upadu? In to v časih, ko skorajda vsem tiskanim medijem drastično padajo naklade, spletni mediji pa prevzemajo bralce tiskanih medijev?
A+ in A-člani boste torej letošnjega novembra in decembra prejeli obvestilo in dve položnici, eno za članarino, drugo za naročnino na PV. To bo odslej ločeno. Teoretično gledano, če vsi A-člani ne bi več hoteli ostati naročniki, bi se lahko njihovo število več kot razpolovilo, naklada pa bi s pribl. 6000 padla tja proti 3000. Za naklado velja podobno, kot je v gospodarstvu: večji sistemi se lažje obdržijo, so bolj stabilni in odporni. Manjša naklada nam torej ne pušča veliko možnosti, zelo verjetno je, da v letu 2016 revije v takem obsegu in obliki ne bo več možno izdajati. Ob vsem tem izdajateljica z letom 2015 po petih letih upravičeno dviga naročnino (s 34 na 39 evrov).
Izdajateljica je s sprejetjem smernic na področju planinskih medijev in sodelovanja z javnostmi na že omenjeni seji upravnega odbora in na podlagi priporočil na več letošnjih sestankih podala usmeritve uredniške politike, pri čemer je zaželenih (čim) več vsebin o sami organizaciji. Vse to počnemo že zdaj, v nekaterih prispevkih neposredno, v drugih pa bolj posredno. Žal prav vsakega prispevka, ki ga dobimo, ne moremo objaviti. Glavni kriterij za neobjavo je vedno le - kvaliteta. Letos smo zavrnili le 13 prispevkov, kar je ob številu objavljenih povsem zanemarljiva številka.
Uredništvo si ves čas prizadeva zajeti čim več vsebin, ki so del bogate dejavnosti Planinske zveze in društev. Naša največja želja je ustvarjati kvalitetno revijo, ki bo všeč čim širšemu krogu bralcev, ne samo članom PZS ali funkcionarjem. Vsem nikoli ne bomo mogli ustreči, ker to ni možno. Se pa trudimo, tudi na podlagi vseh anket, ki smo jih izvedli, ustreči čim večjemu številu bralcev. Upamo, da bo z napredovanjem programa Naveza izdajateljici nekoč uspelo izvesti podobno anketo tudi med nenaročniki, s čimer bi imeli potrebne podatke za pridobivanje še več bralcev. Tisti, ki nas spremljate, ste gotovo že sami ugotovili, da nam uspeva med sodelavce privabiti najvidnejše kulturne delavce, strokovnjake, akademike, stiliste, pisatelje in fotografe, s čimer se je kvaliteta objav nesporno dvignila.
Planinski vestnik je slovenska kulturna institucija prvega reda in bi že zaradi svoje častitljive starosti (februarja bo minilo 120 let od prve izdaje!) zaslužil kaj drugega, kot da se ga sredi ekonomske krize meče na prosti trg in skuša od zunaj vplivati na uredniško politiko. Planinskemu vestniku se lahko zahvalimo za to, da se Slovenci smemo šteti med planinske narode z dolgotrajno in pomembno tradicijo. PV je bil vseskozi eden od nosilnih stebrov razvoja planinske dejavnosti in pokazatelj njene raznovrstnosti. Revija je uveljavljena doma in v tujini, znana je širokemu krogu bralcev, tudi tistim, ki ne izhajajo iz planinskih vrst. Dostopna je v več kot šestdesetih knjižnicah, uredništvo pa skrbi tudi za mednarodno izmenjavo. Vpliv revije kaže tudi njena citiranost v različnih monografijah in člankih, poleg tega pa je Planinski vestnik predmet raziskovanj študentov za diplomska in druga dela. Z digitalizacijo vseh letnikov in objavo na svetovnem spletu se je revija še bolj približala bralcem.
Namera vodstva PZS, da Planinski vestnik izloči iz članarin A in A+, ima lahko za obstoj revije nepredvidljive posledice. V uredništvu nimamo več veliko manevrskega prostora, stisnjeni smo v kot, vendar bomo revijo, takšno, kot je, še poskušali ohraniti. Če nam to ne bo uspelo, ne vidimo več smisla nadaljevati. Preveč napora smo namreč vložili v to, da je revija takšna, kakršna je danes. Za odprtost tem, torej za širok spekter vsebin, se bomo še naprej trudili v uredništvu, za obstoj revije v sedanji obliki in obsegu pa računamo na - vas. Le bralci, kupci revije, dosedanji člani A in A+, ste tisti, ki lahko prispevate k temu.
Imamo občutek, da je pred prihodnostjo Planinskega vestnika precej negotova usoda.
Vladimir Habjan
in člani uredniškega odbora