Jutro: Zoološki vrt v višini 4000 m nad morjem — Mednarodna raziskovalna postaja v švicarskih Alpah
Nekaj čez tri leta stoji na JungfrauJochu, ob glavi velikanskega lednika Aletscha, sredi gorskih velikanov bernskega Oberlanda in v sosedstvu najvišje železniške postaje v Evropi »Mednarodna raziskovalna postaja JungfrauJoch«. Vseučilišče v večnem ledu bi lahko imenovali ta znanstveni zavod, kajti najrazličnejše danosti so se v njem združile k sodelovanju, njegovi majhni, udobno urejeni laboratoriji niso nikoli prazni, kajti neprestano ima v njih delo pisana, internacionalna družba učenjakov, ki zastopa pol Evrope.
Živinozdravniki delujejo tu poleg sportnih medicincev, ki proučujejo telesno zmogljivost človekovo v višinskem podnebju. Proučujejo pa jo običajno na sebi samih, po večkrat na dan brzijo peš navzlic udobnemu dvigalu po petih stopnicah opazovalnega stolpa gor in dol, da potem takoj zmerijo učinke tega prostovoljnega napora v zraku, ki je za tretjino bolj redek nego globoko spodaj v dolini, na telesno preosnovo. Preizkušajo se v najrazličnejših okoliščinah na tešče, po jedi in včasih tudi naravnost iz postelje. Uspehi teh poskusov gredo potem v prid celoti za planine navdušenega človeka, kakor eksperimenti neke druge skupine učenjakov, ki proučujejo snežne razmere plazovitih pobočij, nastanek in obrambo pred plazovi ter druge zadeve, ki morejo zanimati v snegu potujočega planinarja in smučarja.
Vsej splošnosti pa so v pred opazovanja meteorologov, ki se ponavljajo po večkrat na dan in ki dajejo s te višine globoke vpoglede v nastanek vremena, v življenje našega ozračja, v naravne zakone, katerih dognanje naj nam nekoč omogoči uresničiti smoter vse moderne meteorologije: vremenske napovedi na dolge roke. Ni nič čudnega, da so v polarnem letu 1932-33. nalašč v ta namen zgradili posebno opazovalnico tudi na JungfrauJochu, saj so razmere tu, v višini 4 km nad morjem nemalo podobne razmeram v polarnih krajih, samo da so pogoji za opazovanje neprimerno lažji in — cenejši.
Druga skupina si je izbrala še hladnejše delovno področje; v »ledeni palači« in drugih ledenih jamah je postavila svoje dragocene in komplicirane instrumente, da bi merila vpliv kozmičnega žarenja pod metre debelimi lednimi skladi. Zopet drugi učenjaki preizkušujejo z umetnimi razstrelitvami debelino lednika, ki znaša več sto metrov, merijo njegovo gibanje in druge značilnosti. Čeprav se biologi zanimajo v prvi vrsti za vplive višinskega podnebja na človeški organizem, je vendar mnogo vprašanj, ki se ne dado rešiti s poskusi na ljudeh Zato morajo učenjake spremljati pri dem poskuse živali. Če bi se zbrale nekega dne tu okrog lednega vseučilišča vse živali, ki so bile v letih njegovi začasni gostje, bi vsa stvar sličila prav hudo zoološkemu vrtu v manjši obliki: psi, koze, podgane, miši, ovce, teleta, polhi, žabe, da niti ne omenimo poskusnih kuncev, vse to je že bilo tu in včasih v vprav velikih delegacijah.
Jutro, 16. november 1934