Večer, Črna kronika - Damijana Žist: Gorski reševalci, zdravniki, helikopterji policije in Slovenske vojske letno opravijo okoli 400 intervencij reševanja iz gora

Novica, da bo zaradi uredbe o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva, ki sta jo sprejela evropski parlament in evropski svet že leta 2008, njen cilj pa je predvsem določiti in ohranjati visoko enotno stopnjo varnosti civilnega letalstva v Evropi, prišlo do sprememb pri helikopterski nujni medicinski pomoči ob uporabi vojaških in policijskih helikopterjev, je tudi v Sloveniji dvignila precej prahu. Še posebno, ker se je pojavila skrb, da od oktobra letos, ko je uredba resnično začela veljati, državni zrakoplovi ne bodo mogli več opravljati medbolnišničnih prevozov, prav tako prevozov inkubatorjev in cestnega ter gorskega reševanja. To pa bi nedvomno predstavljalo velik problem tudi za Gorsko reševalno zvezo Slovenije (GRZS), katere poslanstvo je prostovoljno pomagati ljudem pri nesrečah v gorah in na težje dostopnih terenih. GRZS skrbi tudi za preventivo ter izobraževanje članov in drugih obiskovalcev gora.
Da bi prilagodili izvajanje hitre nujne medicinske pomoči (HNMP) in gorskega reševanja zahtevam uredbe EU, so se v Sloveniji že pred nekaj časa začele aktivnosti, v katerih sodelujejo pristojna ministrstva in agencija, in sicer ministrstvo za zdravje kot nosilec dejavnosti HNMP, ministrstvi za notranje zadeve in obrambo kot izvajalca helikopterskih prevozov, ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter Javna agencija za civilno letalstvo RS.

Čakajo na ministrstvo za zdravje
Zadeva glede prevozov ranjenih in drugače potrebnih HNMP pa v Sloveniji še vedno ni dorečena, saj na zdravstvenem ministrstvu še niso sprejeli dokončnih odločitev, na kar opozarjajo tudi na policiji. Vesna Drole, tiskovna predstavnica policije, nam je sporočila, da policija že od leta 2011 opozarja, da je to področje treba urediti in uskladiti z novo evropsko zakonodajo. "Skupaj z notranjim ministrstvom smo bili večkrat pobudniki sestankov, na katerih smo spodbujali iskanje rešitev, po katerih bi lahko zadržali obstoječi sistem. V sodelovanju z ostalimi ministrstvi in službami smo opredelili konkretne rešitve, ki so trenutno v rokah ministrstva za zdravje, ki je nosilec te dejavnosti in mora sprejeti odločitev o nadaljnji usodi sistema. Policija se v tem sistemu pojavlja zgolj kot prevoznik," pravi Droletova. Policija je večkrat izrazila svojo odločitev, da so tudi v prihodnje pripravljeni sodelovati, za to dejavnost bi namenili dva policijska helikopterja. "Imamo izjemno usposobljene posadke ter ogromno izkušenj. Z ekipami HNMP smo že do zdaj zagotavljali učinkovito pomoč iz zraka in smo jo pripravljeni zagotavljati še naprej," še pravi Vesna Drole.
Omenjena uredba v 1. členu določa, da se glede policijskih in vojaških helikopterjev uredba ne uporablja, kadar so proizvodi, deli, naprave, osebje in organizacije uporabljeni v vojaških, carinskih, policijskih, iskalnih, reševalnih ter gasilskih dejavnostih, dejavnostih obalnih služb ali podobnih dejavnostih in službah. To pomeni, da bi se v Sloveniji lahko gorsko reševanje in iskanje ponesrečencev nadaljevalo v takšni obliki, kot je bilo veljavno do zdaj.

Uredba EU že v veljavi, predpis še v usklajevnaju
Kot pa so že pred časom opozorili na policiji in ministrstvu za obrambo, je problem v tem, da je uredba EU v veljavi, predpis, ki bi urejal to področje, pa je še v usklajevanju. Pravilnik, pripravilo ga bo ministrstvo za infrastrukturo skupaj z drugimi pristojnimi ministrstvi in agencijo, bo omogočil, da Slovenska vojska (SV) in policija še naprej opravljata to dejavnost, vendar je treba vanj posebej napisati pravila, po katerih bosta SV in policija še naprej opravljali nujne helikopterske medicinske prevoze. Kdo v Sloveniji skrbi za helikoptersko nujno medicinsko pomoč in helikoptersko gorsko reševanje pa urejata zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter zakon o nujni medicinski pomoči. Odločitev, kdo bo opravljal tovrstna reševanja, pa je suverena odločitev vsake države.
Dejstvo je, da ima Slovenija usposobljene helikopterske posadke, prav tako gorske reševalce, letalce, zdravnike letalce in policiste, ki so v posadkah kot člani.
Če bi v Sloveniji obveljalo, da policija in SV ne bi smeli več sodelovati v reševalnih akcijah GRZS, bi imeli velik problem. Vendar na GRZS pravijo, da se to ne bo zgodilo, da bosta prevoze ponesrečenih še naprej opravljali SV in policija. GRZS je organizirana kot zveza samostojnih, prostovoljnih, nepridobitnih gorskoreševalnih društev in planinskih društev z registrirano gorskoreševalno dejavnostjo (postaj), ki opravljajo humanitarne naloge, kot so zaščita, reševanje in pomoč v gorskem svetu ter ob naravnih in drugih nesrečah, ko so ogroženi varnost, zdravje in življenje ljudi. Naloge opravljajo enote GRZS, in sicer društva in postaje gorske reševalne službe (GRS), vsi so samostojni in imajo zemljepisno določena območja delovanja. Izvajajo reševalne, preventivne in druge akcije ter dejavnosti, določene s pravili GRZS in s svojimi pravili. Člani društev GRZS so alpinisti ali ljubitelji gora s posebnimi znanji (zdravniki, vodniki reševalnih psov …), ki so se po programu GRZS usposobili tudi za prvo pomoč in uporabo specializirane reševalne opreme. Pri tem je delovanje helikopterja za reševanje nujno potrebno. Naloga GRZS pa je tudi izobraževanje članov in ostalih ljubiteljev gora (sodelujejo pri različnih prikaznih vajah, tečajih, tekmovanjih in skupinskih pohodih).
Leta 2010 je bilo v okviru GRZS opravljenih 356 intervencij v gorah (292 reševanj, 55 ljudi so iskali), v njih je sodelovalo 3212 reševalcev, v 138 primerih jim je pomagal policijski ali vojaški helikopter. Leta 2011 so opravili 411 intervencij, 350 je bilo reševanj, 56 iskanj, sodelovalo je 3286 reševalcev, v 156 primerih policijski ali vojaški helikopter. 413 intervencij so v GRZS opravili leta 2012, 360 je bilo reševanj, 47 iskanj pogrešanih ljudi, helikopter je pomagal v 158 primerih, sodelovalo je 3478 reševalcev. Lansko leto je GRZS opravila nekoliko manj intervencij kot prejšnje leto, 393, od tega je bilo 337 reševanj in 53 iskanj. V akcijah je sodelovalo 3359 reševalcev, v 157 primerih pa policijski ali vojaški helikopter.  

Damijana Žist

POLICIJA IN GORSKI REŠEVALCI Z ROKO V ROKI

Generalni direktor policije Stanislav Veniger in predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Igor Potočnik sta junija letos podpisala sporazum o sodelovanju med organizacijama in tako uradno potrdila večletno dobro sodelovanje. Natančno sta opredelila nadaljnje delo na področju reševalnih in iskalnih akcij, obveščanja javnosti, preizkušanja nove opreme in preventive ter v mejah zmožnosti obeh služb tudi na materialnem področju. Policija in GRZS sta v okviru svojih nalog zavezani k reševanju življenj in pomoči potrebnim. Zato je GRZS priznan tudi status humanitarne in dobrodelne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju zaščite in reševanja, ter je krovna gorskoreševalna organizacija v Sloveniji, sestavljena iz društev in postaj gorskoreševalnih služb. Policija in GRZS sodelujeta že dolga leta. V začetku je to bilo predvsem v obliki obveščanja gorskih reševalcev o aktiviranju reševalne akcije, kasneje s prevozi gorskih reševalcev z avtomobili in od pridobitve prvega policijskega helikopterja tudi z njim. Gorski reševalci sodelujejo predvsem s posadkami letalske policijske enote in pripadniki posebne policijske enote, sestava III – gorske enote, ki je na visoki ravni. Poleg tega sodelujejo še z lokalnimi policijskimi postajami tako preventivno z raznimi dejavnostmi kot ob reševalnih in iskalnih akcijah. Policija in GRZS bosta posamezne projekte in programe ter druge oblike, način in vsebino sodelovanja natančneje določili vsako leto posebej.

GRZS BO REŠEVALA TAKO KOT DOSLEJ
Matjaž Šerkezi, predsednik komisije za informiranje in analize GRZS, pojasnjuje, da GRZS spada pod resor civilne zaščite, Uprave RS za zaščito in reševanje. Kot takšne se je ta uredba za zdaj ne dotika. Pomeni, da bo GRZS tudi v prihodnje reševala tako kot do sedaj. Se pa uredba dotika helikopterske nujne medicinske pomoči, kjer pa se po neuradnih informacijah problematika tudi ureja v pozitivno smer. Vsekakor bi, če bi takšna uredba veljala tudi v gorskem reševanju, pomenilo za državo velike dodatne stroške, saj bi morala zagotoviti zrakoplove samo za gorsko reševanje. Glede na ekonomsko stanje v Sloveniji si to težko predstavljam in bi po vsej verjetnosti potegnilo za sabo cel kup sprememb tudi v samem sistemu sofinanciranja gorskega reševanja in brezplačnega reševanja na področju Slovenije.
"Število nesreč v zadnjih treh letih ostaja na podobni ravni kot v zadnjih letih, med 400 in 430. Ob predpostavki, da je Slovenija alpska država, ki ima odlično izgrajen sistem usposabljanj različnih planinskih profilov znotraj Planinske zveze Slovenije in preventivnih aktivnosti, za katere skrbi skupen odbor GRZS in PZS Gore in varnost, je v primerjavi s številom obiskovalcev statistika še dokaj 'obvladljiva'. Nekoliko višja je tudi na račun različnih letalskih nesreč (predvsem jadralnih padalcev), ki jih ima največ GRS Tolmin. Razlogi za nesreče so najpogostejši zaradi slabe priprave na turo in neupoštevanja osnovnih planinskih veščin. Če smo pred leti govorili o slabi opremljenosti, so danes številne akcije in potrošniška družba poskrbele za dokaj dobro opremljenost obiskovalcev gora (kvalitetni čevlji, nahrbtnik, jakna …). Seveda se pa pozablja na opremo, kot so prva pomoč, čelna svetilka, zadosti tekočine (ne preveč, ne premalo), planinska karta in kompas in znanje uporabe le-tega, kape, rokavice … Vse prevečkrat so gore za marsikoga poligon za hujšanje in se v ta svet podajo fizično in psihično nepripravljeni, poleg vsega pa brez izkušenj. Kmalu pa se lahko čisto nedolžen izlet na Pokljuko, Veliko planino ali kakšen drug kotiček našega alpskega sveta, ki je lažje dostopen, spremeni v pravo katastrofo. To, kar smo lahko pred dnevi brali v časopisih o nesreči na področju Anapurn v Nepalu, bi lahko bil hitro podoben scenarij tudi pri nas v avgustu nekje na Veliki planini, kjer srečujemo trume ljudi v kratkih oblačilih, "opankah”, brez nahrbtnika, kar pomeni brez dodatnih zaščitnih oblačil. Pred vrati je zima in tukaj prosimo vse obiskovalce gora, da je sedaj pravi čas, da preizkusijo delovanje plazovnih žoln in dopolnijo opremo za obisk gora pozimi. Poleg tega svetujemo udeležbo na enem izmed dnevov ali tečajev varne hoje v gore. Če nimajo izkušenj, naj se obrnejo na vodnika Planinske zveze Slovenije ali gorskega vodnika s pomočjo, pravi Matjaž Šerkezi.