Helena Plahuta 27.10.2014 06:28 2006 0

Kamniti lovec iz Zajzere

Majda Gašperin: Nismo bili sami, megla nas je zvesto spremljala skoraj do vrha.

Iz Zajzere še nismo šli.
Na parkirišču ni nobenega avta, pa je ura že osem. Krenemo čez most in se usmerimo po markacijah. Večinoma pot poteka skozi gozd. Tudi nekaj telovadbe je potrebno. Čez ali spodaj pod podrtim drevjem. Potem pa se steza kar naenkrat izgubi. Na drevesu je markacija poleg pa postavljen možic. Veliko je podrtega bukovega drevja in stezica desno se zato ne vidi. Malo plezanja in spet smo na pravi poti.
Kmalu smo na sedlu Prašnik. Stara razmajana klopca, nekaj smerokazov in megla. Ah ta megla, zadnje čase mi zvesto sledi, kamor grem. Ni mi všeč. Tiste lepe bele meglice, ki se podijo okoli vrhov so kot okras. Ta sivina pa ti vzame veselje. Je kar je.
Iz sedla se pot v vijugah strmo vzpenja . Včasih se za trenutek pokaže kakšen vrh. Kamniti lovec.

Skalovje se dviga pred nami in pokažejo se prve jeklenice. Zelo krušljiv teren. Malo grušča, potem pa zopet jeklenice in sneg. Na nekaterih mestih je pomrznjen. To pa bo nekaj novega. Zebe me v prste, ko se vlečem po široko raztegnjenih varovalih. Jeklenice opletajo, pa še dobro, da so. Lažje najdeš stop in se potegneš navzgor. Ne vem, če bi mi uspelo brez varoval. Vzpon na goro mogoče še, sestop pa sigurno ne.

Na vrhu smo. Sonce in glorija, nagrada za trud. Iz te strani je pristop čisto drugačen. Je pa mraz in piha veter. Zavetje si najdemo malo nižje, pod skalami. Lepo je. Uživam v belih meglicah, te so mi všeč. Povsod naokoli se vidijo samo vrhovi gora, Mangart in Jalovec pa sta lepo vidna, nam v veselje.
Me kar malo skrbi, kako bo šlo navzdol. Nataknem si male dereze. Pa gre dobro, lažje kakor navzgor. Nihajoče jeklenice. Lepo se spuščam po zasneženem skalovju. Spodaj smo. Stezica še nekaj časa poteka čez krušljivo grapo, skozi gozd pa je prijetna. Na sedlu je sonce pregnalo meglo. Pokazale so se gore. Viš, Nabojs , Montaž in drugi vrhovi, kako lepo. V dolini se vidijo prodišča Zajzere. Na obraz se mi prikrade nasmešek. To je pravo, sonce ti polepša dan. Pot navzdol je meni vedno lažja, pa še čas imam za fotografiranje. Listje z dreves je že povsod odpadlo. Macesni pa so še zeleni, čudno.
Kmalu bomo pri prodiščih. Še čez most in že smo pri avtu. Pogled v gore, ki jih je obsijalo sonce je čudovit. Lepo mi je.

Majda Gašperin