Večer v nedeljo, Gore: Po poti Partljičevega romana / Za strožje kazni in poligone
Po poti Partljičevega romana
Tatjana Vrbnjak: Šentiljsko pot večina pohodnikov prehodi v etapah, za celo je potrebnih dobrih 17 ur
V jesenskih mesecih, ko je narava tako radodarna z barvami, so zelo obiskane tudi planinske poti v nižje in sredogorju. Med manj poznane sodi Šentiljska pot, krožna planinska pot po občini Šentilj, ki je speljana po gozdovih, ob reki Muri, med vinogradi, čez travnike in polja in skozi naselja. Odprta je bila 20. oktobra 2001, z običajnim pohodniškim korakom jo v celoti prehodimo v 17 urah in pol, najhitreje pa je z njo opravil tekač Jani Marn, ki jo je pretekel v 6 urah in 41 minutah. Doslej jo je prehodilo 820 pohodnikov, v enem samem dnevu pa jo je prehodilo oziroma preteklo 70 ljudi. Cela pot je markirana s Knafelčevimi markacijami (rdeče belo oznako) ter s smernimi tablami, zanjo pa skrbi PD Paloma Sladki Vrh.
Prve ideje o ustanovitvi Šentiljske poti segajo v leto 1996, a se tedaj niso realizirale. V tistem času so v občini Šentilj nastale Keltska pot, Obmejna panoramska pot in Pot zdravilnih vrelcev in marca 2001 je Srečko Najmajster, član Planinskega društva Paloma Sladki Vrh podal pobudo, da bi vse te poti povezali in podaljšali v krožno pot. Tako so tudi storili.
Tako Šentiljska pot poteka sočasno s keltsko potjo na relaciji Šentilj - Novine - Ceršak, Sladki Vrh - Trate - Dražen Vrh - Zgornja Velka - Šomat - Vranji Vrh, z Obmejno panoramsko potjo na odseku Brloga - karavla Šentilj - Šentilj - Novine - Ceršak - Sladki vrh- Trate, s potjo zdravilnih vrelcev pa na relaciji Šentilj - Novine. Samostojno teče na relaciji Vranji vrh - Srebote - Šentilj (Gaube) - Kaniža - Cirknica - Dobrenje - Brloga. Brloga je hrib jugozahodno od Šentilja in je tudi najvišja točka na Šentiljski poti - 428 m.
Začetek in konec Šentiljske poti je v Šentilju, lahko pa se začne ali konča poljubno na celotni trasi poti. Pohodniki se večinoma odločijo za štiri etape. V tem primeru se je priporočljivo organizirati tako, da se ni treba vračati na izhodišče, saj se - še posebej čez vikende - ne gre zanašati na javni prevoz. Ob poti srečamo mnogo zanimivosti, denimo gomilno grobišče, brod na Muri, na karavli Šentilj si lahko ogledamo tank, ki je ostal iz vojne za Slovenijo itd., ustavimo se na turističnih kmetijah in hodimo mimo samotnih kmetij, nabiramo lahko gobe in kostanje in uživamo v razgledih.
Na poti je 12 kontrolnih točk z žigi. Dnevnik in Vodnik poti, ki ga je napisal Srečko Najmajster, se dobi na PD Paloma. Dnevnik se lahko sname tudi s spletne strani društva, kjer je tudi zelo podroben opis cele poti. Za opravljeno pot se podeli spominska značka. Na znački in žigih je upodobljen vodnjak, ki stoji na trgu pri cerkvi Marije Snežne v Zg. Velki. Vodnjakov na poti srečujemo veliko - nekateri so obnovljeni, drugi zapuščeni, a vsi so bili nekdaj osnovni vir oskrbovanja s pitno vodo.
"Vse etape so čudovite, stalno je nekaj novega," pravi Boris Pučko, vodnik iz PD Maribor Matica, ki bo v soboto, 25. oktobra, vodil pohodnike po tistem delu Šentiljske poti, po katerem so hodili tudi Partljičevi književni junaki iz romana Pri Mariji Snežni zvoni.
"Nekdaj so hodili ljudje iz Marije Snežne peš v Maribor, ker niso imeli denarja, da bi se spustili do Šentilja in šli z vlakom v Maribor," razlaga Pučko, ki ga Partljičev roman navdušuje.
"Gremo od kmetije Gaube do Marije Snežne, pot je nezahtevna, zanjo je potrebno 4 do 4,5 ure hoje, ustavili se bomo na Vranjem Vrhu ob nekdanji šoli tam je lovski dom, pa v 'vučji jami', v kateri so se menda zbirali tihotapci, nadaljevali čez Gomilo, o kateri ena od legend govori, da je tam pokopan bojevnik Atila, kralj divjih Hunov, otrokom pa so nekdaj govorili, da na Gomili ponoči straši in potem naprej do Marije Snežne. Veliko je zanimivosti in razgled je čudovit," pravi Pučko.
Tatjana Vrbnjak
Foto: Igor Napast
Marija Snežna (danes je to ime cerkve v Velki, včasih pa se je tako
imenoval cel kraj) je ena izmed točk Šentiljske poti.
Za strožje kazni in poligone
Vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju je problem zlasti v sredogorju, še posebej na Pohorju
Julija sprejet spremenjeni zakon o ohranjanju narave je sicer uredil področje omejevanja voženj z motornimi vozili v naravnem okolju, a zdi se, da je zaradi neprimerno določenih kazni glede učinkovitega omejevanja voženj z motornimi vozili v naravi postal brezzobi tiger. Člani nevladne skupine za okoljsko in društveno zakonodajo, ki jo sestavljajo predstavniki Planinske zveze Slovenije, Lovske zveze Slovenije, Ribiške zveze Slovenije in Zveze tabornikov Slovenije, namreč opozarjajo, da so v zadnji fazi sprejemanja zakona v parlamentu poslanci sprejeli mnogo milejše kazni, kot so bile zapisane v predlogu sprememb zakona.
Po sprejetem zakonu je vožnja z motornimi vozili opredeljena za lažjo kršitev, za katero je posameznik lahko kaznovan s 40 do 100 evri. To pomeni, da so vozniki štirikolesnikov, kros motorjev, vozniki motornih sani za vožnjo v naravnem okolju kaznovani celo manj kot kolesarji za vožnjo zunaj utrjenih poti v naravi - globa za kolesarja znaša 100 evrov. To je seveda nesorazmerje, saj so vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju do narave nesporno bistveno bolj "agresivne" kot vožnja s kolesom. Nevladna skupina zato predlaga, da se čim prej spremenijo višine kazni za vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju tako, kot so bile te zapisane v besedilu predloga zakona - poleg zneskovno nekajkrat višjih kazni je bila predvidena tudi možnost zasega motornega vozila.
Veliko voženj s kros motorji, štirikolesniki, pozimi pa tudi z motornimi sanmi se zaznava v celotnem pasu sredogorja - ponekod jih je več, drugod manj, na Pohorju denimo jih je zelo veliko. Je pa voznike štirikolesnikov, kros motoriste in druge težko izslediti in, ne nazadnje, ko so v polni zaščitni opremi, tudi težko prepoznati. Med njimi je tudi kar nekaj tujcev, ki prihajajo na vožnje k nam, ker imajo čez mejo bolj striktno zakonodajo.
"Dobivamo fotografije naših članov, ki nas opozarjajo na vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju. Na podlagi teh fotografij smo podali tudi nekaj prijav na policijo, ki potem izvaja nadaljnje aktivnosti," pravi generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko.
Poleg večjega nadzora inšpekcije in policije ter ustreznejših kazni - zdaj verjetno tistim, ki z vožnjo v naravnem okolju sproščajo svoj adrenalin, ni zelo težko plačati 40 evrov kazni, a če bi bila ta mnogo višja in bi jim pretila tudi možnost zasega vozila, bi to verjetno imelo vpliv - se postavlja vprašanje vzpostavitve poligonov za tiste, ki želijo izvajati te aktivnosti, kjer bodo lahko to povsem legalno izvajali, opozarja Planko, da bi se vožnje s temi vozili izvajale tam, kjer bi to bilo dopustno, kjer to narava prenese in bi to potrdila tudi stroka. (tv)
VARUH PRAVIC NARAVE
V nevladni skupini za okoljsko in društveno zakonodajo je nastala pobuda za vzpostavitev funkcije varuha pravic narave v Sloveniji, s čimer želijo opozoriti na problem ohranjanja narave in na to, da ta potrebuje svojega zastopnika. "Gre za idejo, ki jo je treba še dodobra razdelati in premisliti z vseh vidikov," pravi Matej Planko, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije. K sodelovanju in široki razpravi bodo povabili tudi druge nevladne organizacije, razmišljajo o pripravi posveta na to temo. V tujini, denimo na Tirolskem, ta institut v taki ali drugačni obliki že poznajo.