Helena Plahuta 30.09.2014 07:29 2460 0

Promenada nad Vršičem

Silvo Baznik: Ko želiš dihat sveži zrak v gorah in ne želiš dolgo hoditi, se odpelješ na Vršič.

To sva danes naredila s prijateljem Radom in se iz oblačne Ljubljane odpeljala do parkirišča pri Erjavčevi koči na Vršiču.

Pod nama je vladala megla in sprva sva hodila v beli kopreni a že pod Vratci so naju obsijali sončni žarki. Srečala sva prve pohodnike, ki pa so hiteli na Hanzovo plezalno pot na Malo Mojstrovko, midva pa sva nadaljevala desno z malce spusta. Stopala sva nižje od melišč in sten gora Nad šitom glave in Mojstrovk v naročje macesnov in po mokri ter na trenutke spolzki poti prispela v vznožje Slemenove špice. V nekaj minutah sva bila pri jezercih. Žal je malo vode v kotanjah, nekatere pa so celo prazne. Kljub temu pa je pogled na Jalovec resnično enkraten.

Od jezerc sva se hitro povzpela na sam vrh, ki je s svojimi 1909 m dobrih štiristo višinskih metrov nižje od visokih Mojstrovk nad njim. Danes sva prva prispela na vrh in to sva izkoristila za mirno in tiho fotografiranje v svežini jutra. Razgledi so bili enkratni. Vrhovi gora v soncu, pod njimi doline, odete v beli pajčolan megle. Sonce je tanšalo meglo, ki se je lenobno pričela dvigati in počasi razpadati.

Ko prispejo naslednji pohodniki, je čas za odhod. Spustila sva se z vrha in srečevala vedno večje število pohodnikov. Sledil je pozdrav za pozdravom in promenada je bila odprta. Tako je bilo vse do vrnitve na Vršič.