Boris Štupar 25.09.2014 19:59 2043 0

Tiha voda bregove dere

Peter Janežič - ČAO: Preteklo soboto nisem imel posebnih planov. Zvečer me je čakala nogometna tekma s sinom in dan naj bi bil zavit v mokro sivino, kar je letos že normalno.

Ustaljena praksa in debata z Jurijem (Rousom) pripelje do nepričakovanega obrata in iz nič se je razvila ena ekspresno zanimiva sobota zgodba.
Stene, ki sem jih opazoval največkrat s strani planine Dol ali s poti na Korošico, so bile tokrat na dotik blizu, nad nama pa je krožil krepak planinski orel. Zavedava se, da je to njegov svet - svet, ki se ga upa motiti le nekaj gamsov. Kot blisk se pomikajo pod ostenje Konja, ko preučujeva še zadnje detajle najine smeri. Vstopiva.

Po uvodnih nekaj metrih in štantu na dveh frendih, Jurij nekako le najde najlažji prehod v petki, ki je presenetljivo zelo krušljiva, jah - detajl pa v prehodu v desno. Smer linija ubere skozi široko poč, ki ni ne tič ne miš in prisiljen si v tehniko pomanjkanja plezalne dinamike. Je pač tako, da se z Jurijem v vsem strinjava šele, ko sva oba "zaheftana" v štantu. Neverbalna komunikcija je nekako v duhu "pa kva dela tok časa ...?", verbalna pa - "tole pa ni blo k'r tko, zanimivo ...".

Tiha voda bregove dere. Priznam, nekaj te pregovorne simbolike je bilo čutiti v najini dogodivščini sredi ostenja Lastovca. Še se vrneva.

Peter Janežič

20.09.2014