Gorenjski Glas - Jelena Justin: La Mesola (2727 m) in Mesolina (2642 m) - Prečenje ošiljenega vulkanskega grebena. Ferata Trincce. Ko pogled ves čas uhaja na večno sneženo, mogočno Marmolado.
Zadnja tura bo feratarsko obarvana. Dolomiti so znani po tem, da na veliko večino vrhov vodijo ferate, zavarovane plezalne poti. Gore so naredili ljudem bližje s tem, da so jih opremili z železjem, jih naredili varnejše. Vendar, ogromno je ferat, ki so pravi adrenalinski parki in nimajo nobene veze s plezanjem. Lahko rečemo, da je nasilje nad skalo. Če Dolomite spoznavaš z Vikijem Grošljem, ferate vsekakor ne bodo na prvem mestu. Osebno se sicer rada povzpnem po kakšni, ki poteka po naravnih prehodih in ni posiljena. Ena od takih nas je čakala zadnji dan. No, kdor jo je pač hotel. Ferata Trincce nad sedlom Porta Vescovo je športna ferata, ki poteka po poteh vojne linije iz prve svetovne vojne. Njena najtežja ocena je D in najtežja je na začetku, čeprav napetost in izpostavljenost ne mine vse do konca. Selekcija se naredi v prvih dvajsetih metrih; kar smo videli na svoje oči. Kar ferato loči od ostalih v Dolomitih, je temna, konglomeratna skala vulkanskega izvora, ki odlično drži, če je pa mokra, je pa precej spolzka.
Zapeljemo se v Arabbo in se z gondolo prepeljemo na sedlo Porta Vescovo, s katerega se nam odpre čudovit razgled na mogočno Marmolado. S sedla gremo levo, v smeri koče Padon, nato pa se levo odcepi pot do vstopa v ferato. Pripravimo se za vzpon; plezalni pas, samovarovalni komplet, plezalne rokavice, čelada. Na turi je nujna tudi čelna svetilka, saj nas na koncu čaka 300 metrov tunela iz časa prve svetovne vojne. Kakšen nesmisel!
Vstopimo v ferato, ki selekcijo naredi na samem začetku. Prečka v levo z oceno B, nato pa gladka skala, brez skob, ki nosi oceno D. Ja, potrebna je moč v rokah in ta del je selektiven. Stena je strma, navpična. Težkemu delu sledi prečka v levo, z oceno A, kjer si lahko malce oddahnemo. Pogled navzdol je pogled v globino. Po nekaj metrih ponovno direktno navzgor, C, nato pa težavnost malce popusti, B. A le za nekaj trenutkov. Ferata je ves čas prečenja La Mesole izredno zračna, »luftig«. Ko dosežemo vrh grebena, je zahtevnost še vedno C, nato pa pridemo do visečega lesenega mostu. Bi si drznila reči, da je to najlažje mesto na ferati. Z mostu se še vedno držimo ostrega grebena, nato pa sledi stopnja C/D. Jeklenica nas vodi okoli stolpa, nato pa skoraj direktno navzdol do travnatega dela med La Mesolo in Mesolino. Sestop je direkten, z oceno C. S travnika nadaljujemo proti grebenu, ki povezuje Mesolino. Nekaj časa hodimo, nekaj je jeklenice in mesta so zahtevna, C. Ko smo na južni strani grebena in gledamo Marmolado, hodimo mimo zidanih ostankov vojne vihre izpred 100 let. V času našega vzpona je začelo rahlo deževati in skala se je spremenila. Skoraj nič več ni prijela; bila je spolzka in še toliko bolj nevarna za neljubi zdrs. Jeklenice nas vodijo po južni strani grebena in nas pripeljejo do 300-metrskega tunela. Nelagoden občutek, rahlo klavstrofobičen, sploh če še pomislimo, da so tukaj bivali vojaki in da so tunel izkopali z golimi rokami. Ko izstopimo iz tunela, smo pri bivaku Bontadini, ki nam je tisti dan nudil ne mokro zavetje. Če želimo do vrha Mesoline, nas čaka še približno deset minut zavarovanega vzpona.
Od bivaka sestopimo do koče Riffugo Padon. Glej, glej. Slovenska zastava. Se počutiš kar domače. Iz koče sestopimo do sedla Padon, od tam pa na severno stran, na pot št. 699. Vmes markacije za krajši čas izginejo, a če se držimo makadamske poti, se ne moremo izgubiti. Ko smo spet pri markacijah, sledimo št. 699. Sestopamo strmo, blatno, med travami in koreninami. Ko smo že skoraj v Arabbi, se številka poti spremeni v 698 … in že smo pri avtu.
Za nami je še en čudovit dolomitski teden in že danes se veselim tistega prihodnje leto.
Nadmorska višina: 2727 m
Višinska razlika: prib. 500 m
Trajanje: 6 ur
Zahtevnost: 5/5
Jelena Justin