Razgledi - Borut Peršolja: ... zdaj tudi brez kompasa
»Kako pa se pride v pravljico? Bi nas ti peljal z avtom?«
»Mogoče,« sem rekel. »Ampak v pravljico se pride najbolje peš. Kdor preveč hiti, se odpelje mimo.«
Kovič, K. (1972): Potovanja. Moj prijatelj Piki Jakob. Ljubljana.
* * *
Na spletni strani Planinske zveze Slovenije berem razpis za ilustratorja (mogoče tudi za ilustratorko). Z njim »Planinska založba PZS išče ilustratorja za delovni zvezek s planinsko tematiko, namenjen otrokom od 4. do 9. leta. V njem bo okoli 200 preprostih ilustracij in okrog 15 kompleksnejših, večjih ilustracij oz. enostranskih stripov.«
Lepo. Toda, kaj se v resnici skriva za namišljeno lepoto »preproste ilustracije 7-letne punčke, oblečene za izlet v gore, svizca, planike in človeka, ki fotografira ovco?«
PZS se je v 121. letu delovanja odločila za komercializacijo in privatizacijo svojega temeljnega poslanstva. Znanje o gorah poslej ne bo več brezplačno, ne bo več na voljo vsem – otrokom, staršem, mentorjem planinskih skupin, vodnikom Planinske zveze Slovenije, inštruktorjem, vzgojiteljicam, učiteljem, ampak zgolj tistim, ki bodo kupili »delovni zvezek s planinsko tematiko.«
PZS se je odločila, da je kakovostna množičnost in desetletna socialna ter medgeneracijska solidarnost ne zanima več.
PZS se je – navkljub (zavajajočemu?) programu predsednika PZS, zaradi katerega je bil ponovno izvoljen – po tihem in v ozkem krogu ljudi odločila, da preneha z razvojem programov Ciciban planinec in Mladi planinec, ki sta brezplačno na voljo vsem – članom in nečlanom. (PZS je celo vzpostavila organizacijsko infrastrukturo – razvojno skupino, ki jo sestavljamo učitelji, vodniki in inštruktorji – ki je začela z delom, uresničila pomembne cilje in pripravila zasnova vzpostavitve spletnega portala z brezplačnimi gradivi in mobilnimi aplikacijami).
PZS se je preprosto odločila, da obstoječa brezplačno dostopna gradiva preprosto niso dovolj preprosta, zato bo to preprostost enostavno poslej treba preprosto kupiti.
Predsednika PZS in MK PZS sta se odločila, da pokopljeta enega najodmevnejših založniških projektov v novejši zgodovini Planinske zveze Slovenije, saj so dnevniki programov Ciciban planinec in Mladi planinec v treh letih doživeli pet ponatisov v skupni nakladi 44.500 izvodov. Dnevniki so bili tudi nagrajeni – tako preprosto je to.
PZS je z zimsko odločitvijo predsednika PZS, ki je v nasprotju z zakonom o planinskih poteh samovoljno zaprl številne planinske poti prestopila jasno vidni rubikon nevladne organizacije in se pridružila šerifom, ki vladajo Sloveniji.
PZS je takrat izgubila smer, z jesenskim preprostim razpisom pa je izgubila tudi kompas.
Ali Planinska zveza Slovenije – kot določa njen statut – sploh še obstaja?
PS: Danes mineva tri leta od izida treh novih dnevnikov prenovljenih programov Ciciban planinec in Mladi planinec.