Večer v nedeljo, Gore - Tatjana Vrbnjak: Na obisk slovenskih gora je letos najbolj vplivalo vreme, a tudi navade domačih planincev se spreminjajo: vse več je enodnevnih obiskov gora
»Brez tujcev bi kočo zaprli«
V slovenskih planinah in gorah imamo 177 planinskih koč, zavetišč in bivakov. Nekatere koče - predvsem visokogorske - zaprejo vrata že sredi ali konec septembra, nižje ležeče in lažje dostopnejše pa pričakujejo planince še globoko v jesen ali vse leto. Letos je na poletno planinsko sezono, ki traja od 15. julija do 15. septembra in v gore privabi največ planincev, zelo vplivalo muhasto vreme.
Zaradi pogostih padavin, neugodnih vremenskih napovedi in snežnih razmer v visokogorju se je večina slovenskih planincev odločila za zelo kratek dnevni obisk lažje in varneje dostopnih vrhov sredogorja, manj pa so se ob vnaprej načrtovanem dopustu na vreme ozirali tujci, ki so letos po besedah oskrbnikov celo "reševali" poletno planinsko sezono v visokogorju. Povsod so opazili več nizozemskih in belgijskih planincev, tradicionalno redni so obiskovalci iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Nemčije in Češke, srečati pa je bilo mogoče tudi planince iz Egipta, Izraela, Kanade, Nove Zelandije, Avstralije in Japonske.
Kislo vreme
Vremensko kisle planinske sezone, kakor je letošnja, že dolgo ni bilo. Seveda so bila tudi prejšnja leta obdobja slabega vremena, a če je bil julij "grd", je bil avgust ali pa september "lep", letos pa pravega poletja, razen kakšnega tedna, sploh ni bilo. Če se spomnimo še na februarski žled, zaradi katerega so bile dolgo v pomlad zaprte ali pa težje prehodne mnoge planinske poti, pa nato na dolgo zimo in sneg, ki se je v visokogorju zadržal vse do junija, je sezona še toliko bolj neugodna. Planinci so zato upali na lepšo jesen - če bi prišla, bi bil v hribih pravi vrvež - a za zdaj nič ne kaže na to.
"Čeprav še nimamo zbranih uradnih podatkov planinskih društev, ki upravljajo planinske koče, lahko letošnjo planinsko sezono ocenimo kot slabo. Pravi kazalec je seveda razlika med prihodkom in stroški poslovanja, ta pa vsekakor predvsem v visokogorskih kočah ne bo takšna, da bi zagotovila pokrivanje vseh stroškov, saj ne smemo pozabiti, da je letošnja zima na marsikateri koči povzročila posledice," ocenjuje podpredsednik Planinske zveze Slovenije Miro Eržen.
Koliko pa je neugodno poletno vreme vplivalo na število članstva v planinskih društvih? "Društvom smo izdali podobno število 'znamkic' kot lani, končno oceno o številu članstva pa bomo imeli šele konec leta. Že dve leti vzpostavljamo centralno evidenco članstva in pričakujem, da bodo prihodnje leto vanjo vključena že vsa društva, letos še niso," pravi generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko.
V kočah manj prenočitev
V planinskih društvih se letos torej srečujejo z večjimi stroški (urediti so morali mnoge planinske poti po žledu, ponekod na kočah odpraviti škodo, ki jo je povzročil sneg, itd.) in na drugi strani z manjšimi prihodki, saj je obisk gora in planinskih koč (te so v upravljanju planinskih društev) manjši, ponekod pa bo najbrž tudi manj plačil članarin za vključitev v planinsko društvo. Kako bo uspelo planinskim društvom pokriti ta razkorak?
"Za društva že pripravljamo vprašalnik o poletni sezoni. Sama zveza z lastnimi sredstvi ne more pomagati, lahko pa s skupnim nastopom do javnih institucij poskusimo kaj narediti. Tako kot zdaj denimo pripravljamo projekt rešitve vodooskrbe v planinskih kočah (od pridobivanja vodnih virov do čiščenja odpadnih voda) - svoj del smo naredili, zdaj računamo, da bomo pri enem od ministrstev naleteli na posluh, da bi našli razpis, na katerega bi lahko kandidirali za sredstva," pravi Planko.
Na obisk gora in planinskih koč pa vplivajo tudi spremenjene navade - v hribe domači planinci vse pogosteje hodijo za en dan. "Možen način, da bi ta trend obrnili, je uvajanje certifikatov družinam prijazne planinske koče. Po mojem videnju je tu priložnost predvsem za koče, ki imajo majhno število prenočitev, ker so dokaj dostopne z vozilom. Z ureditvijo koč tako, da so prijazne družinam in da se da poudarek doživljanju narave in krajine s tem, da se izpostavijo naravne, kulturne in druge znamenitosti v okolici, bi lahko privabili obiskovalce, denimo mlade družine, da bi v koči ostali nekaj dni," razmišlja Planko.
Spomni tudi na pobude, ki omogoča povezavo med različnimi izhodišči - denimo oskrbnik koče na Ledinah je pobudnik že dobro vzpostavljenih povezav med Jezerskim in Logarsko dolino, že tretje leto so izdani vozni redi v Alpah s podatki o možnostih prevoza z železnico, avtobusom, letos je po daljšem času spet uveden javni prevoz z Bleda na Pokljuko in v Bohinj ter nazaj. Na ta način se skušajo določena območja povezati, zmanjšati število motornih vozil na ta območja in omogočiti obiskovalcem, da na enem izhodišču pustijo avto, gredo na turo in sestopijo drugje, do izhodišča pa se vrnejo z javnim prevozom.
< Brez tujcev bi kočo lahko zaprli (Andrej Petelinšek)
Porazna sezona
In kakšna je letošnja poletna planinska sezona skozi oči oskrbnikov? Jure Brečko, oskrbnik Zasavske koče na Prehodavcih v osrčju Triglavskega narodnega parka, le dober streljaj od Triglavskih jezer, pravi, da so jih letos obiskovali pretežno tujci: "Brez tujcev bi kočo lahko zaprli, saj jih je bilo 80 odstotkov, Slovencev pa le 20 odstotkov. Letošnja poletna sezona je bila porazna, saj smo imeli 40 odstotkov manj obiska kot prejšnja leta. Glavni krivec je bilo vreme, tudi zgrešene napovedi. Ko so napovedane plohe in nevihte, ni žive duše, pa je lahko tukaj lepo vreme."
Na Prehodavce že tradicionalno prihajajo planinci s praktično vsega sveta. "Planinci so večinoma ustrezno opremljeni, a se najdejo tudi cvetke s tevami in mestnimi čevlji," dodaja oskrbnik koče, ki bo odprta do konca septembra, če bo indijansko poletje, pa bodo obratovanje podaljšali do 12. oktobra.
Sneg in dež
S sorodnimi tegobami so se srečevali na Gomiščkovem zavetišču na Krnu, ki bo prav tako predvidoma odprto do konca septembra. Gospodinja Andreja Locatelli letošnjo sezono ocenjuje za zelo slabo, glavni vzrok so slabo vreme in snežne razmere: "Dolgo se je zadržal sneg, ki so ga zimski planinci sicer navajeni, poletni planinci, ki jih je večina, pa si ne upajo na zahtevnejše poti."
Po opažanjih Locatellijeve so številni pomanjkljivo opremljeni glede na razmere, tudi tujci pogosto niso pripravljeni na resen vzpon. Na Krnu je bila prav tako glavnina planincev tujcev, večinoma Evropejcev, a tudi nekaj Kanadčanov in Izraelcev. Tujce pritegne vrh predvsem z zgodovinskim ozadjem in možnostjo odkrivanja ostankov soške fronte, domače planince pa kot obvezna točka Slovenske planinske poti.
Kislo vreme je zdesetkalo tudi obisk Koče na Klemenči jami pod Ojstrico. Oskrbnik Rado Novak: "Deževno vreme je pokvarilo sezono. Turistov, ki pridejo iz Logarske doline na Jamo na kosilo, in družin, ki pridejo na izlet, je bilo kar nekaj, planincev z višjimi cilji nad kočo pa zelo malo. Dobro obiskane vikende na koči bi lahko preštel na prste ene roke. Tudi alpinistov je bilo zelo malo, ker so okoliške stene mokre, kar se izredno pozna na prometu. Jeseni in pozimi bo treba v službo v dolini, da pokrijem sezono, a upam, da bo prihodnje leto bolje, ostajam optimist."
Kočo pod Ojstrico, ki bo odprta do 14. septembra, so letos obiskovali predvsem tujci, precej več kot prejšnja leta je bilo Nizozemcev, nekaj tudi Nemcev, Hrvatov in Avstrijcev. Le posamični tujci ne vedo, kam se odpravljajo, in so neustrezno opremljeni, sicer pa oskrbnik poudarja, da so gorniki vsako leto bolje opremljeni, za zahtevnejše vzpone imajo praviloma vsi čelado, tudi cepin in dereze jim niso tuji.
Novak želi privabiti še več alpinistov, zato kot pobudnik in gonilna sila veliko moči usmerja v plezališče v Krofički: "V steni Krofičke, deset minut hoje oddaljeni od koče, bo 50 do 100 smeri vseh težavnosti; polovica jih bo kratkih, športnih, dolgih do 50 metrov, 30 do 40 smeri pa bo večraztežajnih. Računamo, da bo plezališče zaživelo prihodnjo sezono, urejamo pa tudi prostor za šotorjenje le 300 metrov od koče."
"Malo slabše"
Tatjana in Avgust Kordež, oskrbnika Doma na Uršlji gori, ki bo do oktobra odprt vsak dan, pozimi pa le ob koncu tedna, pa obisk planincev ocenjujeta kot zadovoljiv: "Malo slabše je kot prejšnja leta, ni pa tako slabo. Prav gotovo tudi zato, ker je Uršlja gora lažje dostopna in jo obiskujejo tudi planinci, ki ne morejo v visokogorje." Na najvzhodnejši osamelec Karavank se planinci vzpenjajo tako s koroške kot s šaleške strani, večinoma tisti, ki se odpravijo po Slovenski planinski poti. V nasprotju z drugimi kočami prevladujejo slovenski obiskovalci, tujih je manj. Le streljaj od planinske koče je vsako nedeljo maša, kar poskrbi za stalen obisk.
Tatjana Vrbnjak