Železar: Po naročilu mnogih udeležencev iz Celja, Jesenic, Krope, Lesc, Ljubljane, Raven, Štor in drugih krajev, se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji in celotni delovni skupnosti železarne Jesenice, za izredno uspelo organizacijo IV. pohoda slovenskih železarjev na Triglav.
V soboto, 31. avgusta in nedeljo, 1. septembra smo doživeli edinstvene dneve. Vreme nam je bilo naklonjeno. Pri hoji navzgor so nam megle nudile prijetno senco, ko smo bili v toplih gorskih postojankah v Staničevem domu, Kredarici, Planiki in Doliču, smo utonili v oblake, nočna nevihta pa je goro oprala. V nedeljo so se ob predvidenem času za pohod na vrh Triglava megle pričele razganjati in takrat, ko je glavnina planincev — železarjev bila na vrhu, je posijalo toplo sonce. Triglav, ki daleč naokrog dominira nad svojimi sosedi, ima na severni strani mogočno 1200 metrov visoko steno — eldorado alpinistov, na nedrih večni sneg, kateri sredi leta smučarjem omogoča prirejanje tekmovanj. To je naš nacionalni simbol in njegova podoba je vgrajena v grb socialistične republike Slovenije. V davnini, ob selitvi narodov, so se Slovenci naselili okrog te mogočne gore in jo z vseh strani, od jutranje zarje do zahoda sonca opazovali kot nedostopno svetinjo. Pastirji so se mu počasi približevali, radovednost pa je segala tudi na sam čarobni vrh, dokler ga v 18. stoletju ni prva prestopila slovenska noga. Tudi takrat, ko se je med razvitejšimi narodi rodil alpinizem in so se pričele graditi gorske postojanke, so napredni Slovenci zavarovali svoj nacionalni ponos. Župnik fare Dovje-Mojstrana Jakob Aljaž, je še pred sklenitvijo 19. stoletja na samem vrhu postavil stolp, ki bo še poznim rodovom pomenil simbol veličine, plemenitosti in tovarištva. Jakob Aljaž je v Triglavu videl svojega boga, zato je razvijal ljubezen do gora in sejal idejo planinstva, ki nam daje bogato žetev. V tem, ko so pred dvema stoletjema samo junaki prispeli na vrh, je Triglav sedaj romarska pot velikih množic in redek je Slovenec, ki si ne želi vsaj enkrat v življenju stopiti na njegovo teme. Ob rojstvu stare Jugoslavije je postal mejnik in iztrgani so bili Slovenci iz njegovih zahodnih grap in dolin. Narodnoosvobodilni vojski, ki je pomaknila mejo proti zahodu, se moramo zahvaliti, da je sedaj zopet cel naš in da ga iz vseh strani lahko obiskujejo naši planinci. Tudi delavce Slovenskih železarn, ki so steber gospodarstva republike in važen člen industrije celotne Jugoslavije, združuje simbol nacionalnosti. Pomembna je zato pobuda sindikata železarne Jesenice za vsakoletni pohod slovenskih železarjev na Triglav, ki je bil letos izveden že četrtič. S to odločitvijo se je razširil krog obiskovalcev Triglava in naših gora. Mnogokateremu, delavcu iz velike familije železarn Jesenice, Ravne in Store, predelovalcev Verige, Plamena, Tovila, Žične in Metalurškega instituta je bilo omogočeno, da je stopil na vrh Triglava. Pohodi na Triglav nas združujejo, medsebojno seznanjajo, krepijo enotnost, telesne in duhovne moči. Prepričan sem, da izražam mišljenje vseh 400 udeležencev, ko se zahvaljujem za uspešno izpeljan letošnji pohod na Triglav ter njegov prijeten zaključek v Krmi, da nam je po dolgi poti vsem dal svežine in vedrine z željo, da bi ti izleti postali sestavina našega skupnega življenja.
Gregor Klančnik
Železar, 5. september 1974