Boris Štupar 09.09.1934 07:27 2808 0

Spet žrtev planin

Jutro (1934): Včeraj so stene Jalovca zahtevale življenje mladega abiturienta Benedika iz Stražišča.
Rateče. 9. septembra 1934

Še nobeno leto se v naših planinah ni pripetilo toliko nesreč kakor letos. V tem pogledu je na prvem mestu Jalovec, ki ima, čeprav spada med najnevarnejše alpinske ture, izredno mnogo oboževalcev, ki jih ne prestraši prav nobena nesreča. Danes je Jalovec spet v svoje skalnate stene zapisal novo žrtev. Na povratku z Jalovca se je smrtno ponesrečil Marjan Benedik, abiturient ptujske gimnazije in sin znanega gostilničarja, trgovca in posestnika Benedika v Stražišču pri Kranju.

Marjan Benedik se je že v petek popoldne napotil s svojim prijateljem abiturientom učiteljišča Željkom Križnarjem iz Kranja v planine. V Kranjski gori sta izstopita in tam prenočila. V soboto sta napravila večjo turo, za danes pa sta se dogovorila. da naskočita Jalovec. Na vse zgodaj sta že bila na nogah. Kot izvežbana turista sta prav kmalu dosegla vrh. Bližalo se je poldne, ko sta se vračala. Dospela sta do snežišča, ko je Marjanu nenadno spodrsnilo. Zaradi velike strmine se mladenič ni mogel ustaviti. Z vso silo ga je vrglo v levo steno, kjer je brez glasu obležal.
Prav ta čas je prišla do snežišča neka druga družba štirih turistov, ki se je namenila na Jalovec. Otrpli od groze so videli Benedika, ki se je z velikansko naglico kotalil po snežišču in priletel v skalovje. Najprej se je zavedla Celestina Ariševa iz Podkorena, ki je takoj s svojo prijateljico hitela na pomoč. Na zledeneli skorji pa je spodrsnilo tudi obema reševalkama, ki sta prav tako zdrčali navzdol proti steni. Ostala družba je kriknila od groze, videč, da je nesreča neizogibna. Usoda pa je bila obema pogumnima mladenkama naklonjena. Prileteli sta prav na ponesrečenca, ki je s svojim telesom preprečil, da planine niso zahtevale še dve novi žrtvi.

Prestrašeni reševalki sta se kmalu opomogli, medtem pa je prišla do njih ostala družba. Ariševa je pri drsenju dobila neznatne rane na glavi ter manjše praske po telesu, medtem ko je ostala njena prijateljica nepoškodovana. Hujše je bilo z Benedikom. Imel je popolnoma razbito lobanjo in zlomljeno ključnico. Meneč, da je še živ, so mu izkušali nuditi pomoč, vendar so bili vsi poizkusi zaman. Nesrečni mladenič je priletel s tako silo na skalo, da je očitno bil na mestu mrtev.
O nesrečnem dogodku so takoj obvestili Ratečane, odkoder se je z vozom napotila proti kraju nesreče rešilna ekspedicija, ki so jo sestavljali graničarji in domačini. Ponesrečenega Benedika so naložili na voz in ga odpeljali na železniško postajo. O tragični nesreči so medtem obvestili očeta, ki se je s prvim vlakom odpeljal v Rateče, da odredi vse potrebno za prevoz sinovega trupla v Stražišče. Hudo prizadeti rodbini, ki je splošno znana zlasti ljubljanskim izletnikom, naše globoko sožalje!

Jutro, 10. september 1934

10.09.1934