Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Zdravniški vidik

Nejc Kurinčič
Primorska odprava Kirgizija 2014 - zdravniški vidik


G-L, 27.08.14: Krgizija 2014 - poročilo
G-L: Preglednica VTG 2014


Od baznega tabora


VI. vrh Korone

 

 


 

nedelja, 31. avgust 2014, ob 05:29, Franci Savenc, ogledov: 4700

Primorske alpinistične odprave Kirgizija 2014 - Nejc Kurinčič

Tabor Rastek na 3300 metrih je bil izhodišče za pet člansko primorsko alpinistično odpravo v pogorju Ala Arča v Kirgiziji. Glavni cilj je bila nova kopna smer v granitni 900 metrov steni Peak Korona (4860 m). Zaradi odličnega vzdušja v bazi, dobrih vremenskih razmer in visoke motiviranosti ekipe je odprava več kot uspela in bo ostala v lepem spominu.

Odpravi sem se pridružil tik pred zdajci, ko je eden od članov odpovedal, terminsko pa se je pokrila z mojim letnim dopustom. Motiv ni bil alpinistični, saj zaradi narave dela in poškodbe ramena resno ne plezam več. Dobra družba, lažje poplezavanje v nepoznanem gorstvu in izkustvo odpravarskega zdravnika so bili glavni razlogi.

Počena lobanja, zlomljena rebra in pnevmotoraks
"Na višini 4300 metrov na težko dostopnem snežišču je kamenje poškodovalo dva alpinista in alpinistko, en je nezavesten", nam je v ruski angleščini sporočila alpinistka, ki je vodila reševanje, takoj ko smo težko otovorjeni prvi dan prispeli v bazo. V prvem hipu smo pozabili na iskanje primernega mesta za šotore in ponudili pomoč pri reševanju. Vendar sta nas višinska zadihanost in bližajoča noč prisilila k razmisleku. Za nami je bil naporen dostop, bili smo neaklimatizirani, brez postavljenega tabora, dan se je prevešal v večer, ponesrečenci pa na nam neznanem terenu. Ko smo izvedeli, da je na poti že deset reševalcev, med njimi tudi zdravnik, je padla odločitev, da bomo, če bo potrebno, pomagali naslednji dan. Zjutraj je priletel helikopter in poškodovane, ki so noč preživeli na prostem, odpeljal v dolino.

Hernija diskusa L3-L4
Član odprave je na dostopu in prvi dan v bazi imel bolečine v križu z mravljinčenjem po stegnih. Očitno se mu je po dveh letih poslabšala hernijacija medvretenčne ploščice. Pri nošnji opreme v ABC je ugotovil, da samo tablete Naklofena ne bodo zadostovale. Dobil je inekcijo Tramala in Analgina in stanje se je bistveno izboljšalo. Čez dva dni je uspešno preplezal novo smer, težav s hrbtenico pa do konca odprave ni imel več.

Zvin gležnja
Isti nesrečnež je nerodno stopil na granitni blok in si hudo zvil levi gleženj. Pri tem naj bi se slišal pok. Ob pregledu je bil gleženj nad distalno fibulo precej otečen, le ta pa boleča na pritisk. Vse skupaj precej suspektno za frakturo, kar pa je na terenu nemogoče potrditi ali izključiti. Potrebna je bila slikovna diagnostika. Imobilizirali smo gleženj in uredili transport v dolino. Zaradi morebitnega operativnega zdravljenja in dogovarjanja z lokalnimi zdravniki sem ga pospremil v bolnišnico. Na srečo je RTG izključil poškodbo skeleta, vseeno pa je bila odprava zanj končana.

Raztrganina stegna
Med kopanjem v bližnjem potočku me zmoti brat, češ da naš kuhar sprašuje, če bi lahko zašil neko rano na nogi. Ukrajinska alpinistka, sicer študentka medicine, si je pri padcu poškodovala stegno. Pričakoval sem manjšo odrgnino, ko pa si je slekla hlače, se je izkazalo, da zadeva ni tako nedolžna. Na zadnjem delu stegna je imela 10 cm dolgo raztrganino, ki je prek podkožja in maščevja segala do mišične fascije. Bivak soba se je prelevila v operacijsko, odpravarji pa v odlične asistente. Ker sem s seboji imel potreben material, je oskrba rane z nekaj improvizacije uspela. Kljub obilnemu izpiranju rane pa me je zaradi nesterilnih pogojev skrbel morebiten infekt. Punca je zato dobila ustrezno antibiotično profilakso. Da je zagnana alpinistka, se je izkazalo že naslednjo jutro, ko je spraševala, če lahko odide nazaj do ABC, kjer je ostalo nekaj opreme. Rekel sem ji, naj raje nekaj dni miruje, saj je rana na prelepem mestu, da bi se grdo zacelila. Upoštevala je nasvet in ob kontroli ni bilo znakov vnetja. Vseeno pa naj bi se čez nekaj dni odpravila na Peak Lenin. Ker se nismo več videli, sva zmenjena, da mi konec meseca sporoči, kako se je končalo.

Ko zboli zdravnik
Dan po vzponu v VI. stebru Korone - prvenstveni smeri Primorski steber, sva z Boštjanom preležala vsak v svojem šotoru. Slabost, mrzlica in vročičnost so nama pobrali apetit, za požirek tekočine je bilo potrebno nekajminutno zbiranje volje, odhod na potrebo za ledeniško moreno pa je bil celodnevni projekt. Pot do šotora z zdravili je bila predolga, izmučenost premočna, tako da je za naju poskrbel le čas, ki je kljub vsemu še vedno najboljše zdravilo. K sreči se je po dveh dneh stanje izboljšalo.

Driska, slabost, bruhanje
Resnejših epizod diareje nismo imeli, le en član je imel nekaj prebavnih težav, ki pa so se z medicinskim ogljem hitro uredile. Zadnja noč pa bo nepozabna za drugega člana, saj so ga prebudili trebušni krči in silovito bruhanje. Zdravilo proti krčem, želodčni kislini in še eno proti slabosti je zadevo umirilo in poskrbelo za prijeten let domov naslednji dan.

Epilog
Delo zdravnika na alpinistični odpravi je nepredvidljivo, razgibano z veliko mero improvizacije. Ravno to mu daje mamljiv čar, po drugi strani pa je zaradi tega posebej zahtevno. Čeprav gre, kot na naši odpravi, večinokrat k sreči le za enostavne primere, pa je celotno odpravo v glavi prisotna pripravljenost na soočenje z resnejšimi zadevami. Na primer padec naveze s hudo politravmo in motnjo zavesti. Pri tem delo zdravnika ne obsega samo oskrbo morebitnih ponesrečencev, ampak se začne z organizacijo reševanja, vklučitvijo ostalih članov, dostopom do ponesrečencev in po ustrezni oskrbi pripravo na transport, organizacijo in izvedbo le tega ter se nadaljuje s sodelovanjem v lokalni bolnišnici.

Kljub modernemu trendu maločlanskih odprav, je zdravnik domena vsake resne odprave v odmaknjena gorstva ali države s pomankljivo zdravstveno oskrbo. Njegova prisotnost pozitivno vpliva na vzdušje in moralo ekipe ter s tem posredno na uspeh odprave. V trenutkih, ko gre za zdravje pa je njegova strokovna pomoč daleč od civilizacije neprecenljiva. Seveda je v praksi težko zagotoviti zdravnika vsaki odpravi, saj je sposobnih, gorskega sveta vajenih zdravnikov, ki so pripravljeni skoraj ves letni dopust preživeti v bazi bore malo. Zato bi po mojem skromnem mnejnu pristojna organizacija morala, predvsem zaradi varnosti svojih alpinistov, podpreti vsakega sposobnega zdravnika, ki izkaže željo po sodelovanju. Če sodi zdravnik na vsako nogometno tekmo, je zagotovo njegovo mesto tudi na alpinistični odpravi, kjer je riziko resnih poškodb neprimerno večji, primerna oskrba pa lahko predaleč.

Nejc Kurinčič 

Oznake: ALP, VTG
eXTReMe Tracker