nad kislo planinsko sezono, zaznamovano z obiskom tujih planincev
Kislo vreme je letošnje poletje resda narisalo kisel nasmešek na obraz prenekaterega planinca in oskrbnika, a so ti kljub slabšemu obisku planinskih koč v času kislih kumaric ostali zvesti svojemu poslanstvu.
Gostov – letos je še opaznejši večji obisk tujih planincev – tako ne privabljajo le s kislim zeljem, ampak nasploh stavijo na raznovrstno okusno planinsko hrano, poleg ustaljenih promocijskih poti pa ubirajo tudi inovativnejše: od izpopolnjene gostinske ponudbe in organiziranega prevoza s cilja na izhodišče do koncertov klasične glasbe v koči in urejanja novega plezališča nedaleč od planinske koče. Planinska zveza Slovenije pa bo v prihodnje še večjo pozornost namenila promociji pohodništva v tujini in se poskušala prilagoditi spremenjenim navadam domačih obiskovalcev.
Poletno planinsko sezono, ki traja od 15. julija do 15. septembra in v gore privabi največ planincev, letos krni vremensko muhasto poletje. Vendarle pa slovenske gore letno obišče več kot milijon obiskovalcev, ki jim je na voljo mreža preko 1.660 planinskih poti v skupni dolžini 9.616 kilometrov po vsej Sloveniji. Planinska zveza Slovenije je tako ena največjih in najbolj množičnih nevladnih, prostovoljskih organizacij v Republiki Sloveniji, saj je vanjo včlanjenih skoraj 60 tisoč članov, kar predstavlja dobrega 2,8 odstotka vsega prebivalstva. Precejšen del slovenske planinske populacije se je tudi letošnje poletje podal v slovenske gore, le da se je večina zaradi pogostih padavin, neugodnih vremenskih napovedi in snežnih razmer v visokogorju letos odločila za zelo kratek dnevni obisk lažje in varneje dostopnih vrhov sredogorja. Iz leta v leto se povečuje obisk tujih obiskovalcev, ki se ob vnaprej načrtovanem dopustu manj ozirajo na vreme in so letos pomembno prispevali k vrvežu v planinskih kočah, po besedah oskrbnikov so celo reševali poletno planinsko sezono v visokogorju. Prav na vseh koncih Slovenije opažajo porast obiska nizozemskih in belgijskih planincev, tradicijo ohranjajo obiskovalci iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Nemčije in Češke, gostoljubje pa so slovenske planinske koče ponudile tudi planincem iz Egipta, Izraela, Kanade, Nove Zelandije, Avstralije in Japonske.
Slovenska planinska društva upravljajo 177 planinskih koč, zavetišč in bivakov. Nekatere koče – predvsem visokogorske – zapirajo vrata že v sredini septembra, nižje ležeče in lažje dostopnejše pa pričakujejo planince še globoko v jesen ali vse leto. Oceno letošnje planinske sezone so nam podali oskrbniki oziroma najemniki Zasavske koče na Prehodavcih, Gomiščkovega zavetišča na Krnu, Kranjske koče na Ledinah, Koče na Klemenči jami pod Ojstrico, Doma na Uršlji gori, Planinskega doma na Kumu, Tumove koče na Slavniku, Doma na Lubniku in Koče na Blegošu, ki so spregovorili tudi o obisku domačih in tujih planincev, njihovi opremljenosti in načinih privabljanja obiskovalcev. Planinska zveza Slovenije se ob slabi planinski sezoni zaveda, da je treba posvetiti še večjo pozornost promociji pohodništva in planinskih koč v tujini ter se prilagoditi spremenjenim navadam domačih obiskovalcev.
»Čeprav še nimamo zbranih uradnih podatkov planinskih društev, ki upravljajo planinske koče, lahko letošnjo planinsko sezono ocenimo kot slabo. Pravi pokazatelj je seveda ustvarjena razlika med prihodkom in stroški poslovanja, ta pa vsekakor predvsem v visokogorskih kočah ne bo takšna, da bi zagotovila pokrivanje vseh stroškov, saj ne smemo pozabiti, da je letošnja zima na marsikateri koči povzročila posledice,« ocenjuje podpredsednik Planinske zveze Slovenije Miro Eržen, ki se ozre tudi v prihodnost: »Vedno večji obisk tujih planincev v naših kočah kaže na to, da moramo promociji pohodništva in planinskih koč v tujini posvetiti še večjo pozornost tudi v sodelovanju s turističnimi organizacijami, pri tem pa si seveda prizadevati, da spremenjenih navad domačih obiskovalcev – krajši izleti, veliko večje prilagajanje vremenski napovedi, zmanjšana kupna moč … – ne bomo poskusili nadomeščati z organizacijo dogodkov, ki v gore ne sodijo.«
Ker se po dolgem času obeta sončen konec tedna, ga velja izkoristiti za obisk gora. Planinska zveza Slovenije poudarja, naj si vsak izbere turo, za katero je ustrezno psiho-fizično pripravljen in za katero ima ustrezno planinsko opremo, ki jo zna uporabljati, ter da je treba pred odhodom v gore preveriti vremensko napoved in stanje planinskih poti, saj so na nekaterih v visokogorju še vedno manjša snežišča, nekatere v sredogorju pa so še vedno zaprte zaradi posledic žledoloma. Priporoča tudi, da planinci pred obiskom gora preverijo odprtost planinskih koč in v primeru prenočevanja predhodno uredijo rezervacijo prenočišča na izbrani planinski koči, v okviru načrtovanja visokogorske ture pa se pri pristojnem društvu predhodno pozanimajo tudi o stanju in odprtosti bivakov.
Varen planinski korak in na snidenje v gorah!
Matej Planko
generalni sekretar