France Malešič: V Narodni in univerzitetni knjižnici se v soboto, 30. avgusta, izteka imenitna razstava z naslovom Razsvetljenstvo v kraljestvu zlatoroga in podnaslovom Odkrivanje Alp in zgodnji alpinizem na Kranjskem.
Pripravil jo je bibliotekar Veselin Mišković, oblikovna podoba pa je delo oblikovalke Tjaše Gale.
 |
| Del razstavnega prostora s knjigami, slikami in akom na steni |
Iz uvodnega vabila:
»Namen razstave je predstaviti knjige in zemljevide iz 18. in z začetka 19. stoletja, ki se tematsko navezujejo na zgodnji alpinizem [planinstvo] in razsvetljenstvo in so kot taki vir za preučevanje razsvetljenstva kot kompleksa intelektualnih zastavkov naravoslovja, zgodovine znanosti, teologije itn. Razstava prikazuje vlogo gorništva kot posebne kulturne prakse. Iz razstavljenih publikacij, ki so bile takrat prisotne na Kranjskem oziroma se po avtorjih in temah navezujejo nanj, lahko rekonstruiramo fenomen zgodnjega alpinizma znotraj razsvetljenstva. Z bibliotekarskega vidika avtor razstavljeno gradivo postavlja v luč novejših raziskav na področju zgodovine in alpinizma. Narodna in univerzitetna knjižnica s tako zasnovano razstavo in spremnim besedilom izpolnjuje nalogo osrednje slovenske knjižnice, da informira strokovno in splošno javnost o gradivih iz svojih zbirk.
Velika večina razstavljenih knjig je iz knjižnice barona Žige Zoisa (1747–1819) kot osrednje osebe razsvetljenstva na Kranjskem. Rokopis Valentina Staniča o njegovem vzponu na Triglav je posodil Arhiv Republike Slovenije, portret Balthasarja Hacqueta pa je iz Grafičnega kabineta Narodnega muzeja Slovenije. Pričevalnost knjižničnega in arhivskega gradiva dopolnjujejo naravoslovni eksponati (minerali in reprodukcije listov iz herbarija B. Hacqueta), ki jih je za to priložnost posodil Prirodoslovni muzej Slovenije. Etnografske eksponate v podobi kosov opreme, ki so jih v obravnavanem času uporabljali domačini za hojo v gore, je posodil Jože Krmelj iz Loga nad Škofjo Loko.«
 |
| Naslovni del zemljevida vojvodine Kranjske Janeza Diuzma Florjančiča iz leta 1744 |
Kaj vse je mogoče videti?
Izredno pestra in bogata razstava prikazuje zemljevide gora od francoske Dofineje in Švice do panoramskega zemljevida Alp in De Saussurovega Krožnega pogleda z vrha gore Buet; pri nas pa od Florjančičevega zemljevida Kranjske do Hacquetovega zemljevida Kranjske s slovenskimi imeni.
Posebno pozornost prav tako vzbujajo knjige znanih naravoslovcev Scheuchzerja, Hallerja in drugih, vse do Horaca-Bénédicta de Saussureja (raziskovalca Zahodnih Alp) in Deodata Grateta de Dolomieuja (po katerem imajo ime Dolomiti). Posebno lepa priložnost so razstavljeni trije deli znamenite knjige Oryctographia Carniolica našega Belsazarja Hacqueta (raziskovalca Vzhodnih Alp), s slovitim bakrorezom Triglava takoj na začetku prve knjige. Sledijo še druge njegove knjige, zatem pa še knjige Wulfena, Hoppeja in drugih raziskovalcev, vse do knjige Humphryja Davyja z otožnim naslovom Consolations in travel (Tolažba v popotovanju ali poslednji dnevi starega filozofa), ki jo je pisal pri nas v Podkorenu.
| Imenitna razstava se izteka 30. avgusta 2014 |
Od dokumentov so razstavljeni rokopis Valentina Staniča o vzponu na Triglav, izčrpno potrdilo Jakoba Dežmana o tem Staničevem vzponu in še posebej rokopis znamenite planinske ode Vršac pesnika Valentina Vodnika.
Razstavo krasijo fotografije rastlin, od trentarskega grintavca iz herbarija Hacqueta (scabiose trente – rože, ki jo je vse svoje življenje iskal Julius Kugy) do Zoisove zvončice (ki jo je Karel Zois ganljivo imenoval »campanula mea« – moja zvončica).
Za pestrost razstave poskrbijo tudi predmeti, od velikega okamnelega polža amonita do mineralov wulfenita in zoisita; prav tako pa tudi starosvetna oprema za hojo v gore – od pripomočka, imenovanega ak – kovinske osti s kavljem, nasajene na dolg ročaj, s čimer so si nekdanji obiskovalci gora pomagali navzgor – do kovanih kramžarjev in lesenih prock (starodobnih derez in krpelj).
Dragocena in poučna razstava je zagotovo vredna ogleda.
France Malešič