Večer, 06.01.2004, SLOVENIJA - Sladžan Umjenovič
V visokogorju Julijskih Alp je velika nevarnost snežnih plazov, saj je snežna odeja še mehka in rahla - Izmed naravnih nesreč v Sloveniji zahtevajo največ smrtnih žrtev snežni plazovi - V visokogorju Julijskih Alp je velika nevarnost snežnih plazov, saj je snežna odeja še mehka in rahla
V visokogorju Julijskih Alp je velika nevarnost snežnih plazov, saj je snežna odeja še mehka in rahla
Kdo je kriv - vreme ali planinec?
Izmed naravnih nesreč v Sloveniji zahtevajo največ smrtnih žrtev snežni plazovi
Mraz in snežni meteži, megla, slaba vidljivost so vremenski pojavi, ki lahko v teh zimskih dneh posameznim obiskovalcem gora povzročijo težave. Kljub zimskim nevarnostim pa se vsako leto najdejo "junaki", ki slabo ocenijo svoje fizične sposobnosti in se ob gorskih nesrečah največkrat izgovarjajo, da jim zimsko vreme pač ni bilo naklonjeno.
Po podatkih Agencije RS za okolje se bo v teh dneh nadaljevalo hladno vreme. Čeprav se je snežna odeja počasi sesedala in se je nekoliko stabilizirala, nevarnosti proženja snežnih plazov še ni konec. Snežna odeja na gorskih pobočjih je namreč zaradi mraza ostala mehka in rahla. "V Julijskih Alpah je nad 2000 metrov nadmorske višine od 200 do 300 centimetrov snega, na 1500 metrih do 160 centimetrov, na 1000 metrih pa do 70 centimetrov. Drugod po naših gorah je snega manj - na 1500 metrih do 70 centimetrov, na 1000 metrih nadmorske višine pa od 10 do 30 centimetrov," je dejal Andrej Velkavrh iz službe za sneg in plazove pri Agenciji RS za okolje.
Ker so v teh dneh v visokogorju pihali različni vetrovi, predvsem s primorske strani, so se ponekod pojavila območja, kjer se pod napihanim snegom skrivajo smrtno nevarne pasti. "Med hojo je treba nenehno preverjati teren in se ob najmanjšem sumu nevarnosti pravočasno ustaviti. Obstaja zelo velika nevarnost, da planinci sami sprožijo snežne plazove," pravi Igor Potočnik, načelnik podkomisije za reševanje izpod plazov pri Gorski reševalni službi Slovenije (GRS).
Potočnik sicer nikomur ne more prepovedati hoje v gore v teh zimskih mesecih, vendar si potihoma želi, da obiskovalcev gora v tem času sploh ne bi bilo. Izpostavlja, da se je treba zavedati, da pozimi gore dobijo povsem drugačno podobo, ki zahteva izkušenega in dobro opremljenega gornika.
Največje nevarnosti, ki pozimi prežijo v gorah, so: snežni plaz, zdrs, podhladitve in ozebline. V GRS se nikakor ne strinjajo z izgovorom nekaterih posameznikov, da je za gorsko nesrečo največkrat krivo zimsko vreme in ne planinec.
Sladžan Umjenovič