Jutro (1934): Za Badjuro se je glede naziva naše najlepše alpske doline oglasil tudi dr. Joža Glonar. Badjura je nastopil kot turist, dr. Glonar kot jezikoslovec. Ne bo odveč, če poda svoje mnenje tudi domačin.
V Savinjski in šaleški dolini je kolektivno posestno imenovanje kraja, vrha, posebno pa ledin silno pogosto. Njiva kmeta Kaseznika ni Kaseznikova njiva, temveč Kaseška, kmeta Hriberška Hriberska, kmeta Zacerkorvnika Zacerkoška, žaga kmeta Vrtačnika ni Vrtačnikova temveč Vrtaška žaga itd.; sem spada tudi Logarska dolina. Poleg kolektivnega pojmovanja pa imamo tudi individualno, n. pr. Robanov ali Matkov kot. Stvar je torej drugačna, kakor jo najdemo n. pr. v Slovenskih goricah, kjer imamo samo Županičev vrh, Požavnikovo njivo, Štuhečev dol in iz katerih krajev je doma dr. Joža Glonar in odkoder je prišel v Savinjsko dolino tudi Fran Kocbek.
S tega vidika je razumljivo, da Kocbek v prvih časih svojega savinjskega življenja ni razumel kolektivnega poimenovanja vrhov, dolin, parcel in da tega danes ne razume dr. Joža Glonar, ki tolmači nazive krajev kot pismouk po knjižnih zapiskih Petruške in Kocbeka. S Kocbekom smo se v družbi večkrat razgovarjali o krajevnih imenih, saj je on o tem vprašanji silno rad razpravljal, in ob tej priliki je Kocbek pogosto poudarjal, da ni mogel izprva pojmovati kolektivnega poimenovanja krajev v Savinjski dolini, ker mu je za to manjkal smisel zaradi običajnih individualnih krajevnih imen doma v Slovenskih goricah. Ko pa je podrobneje spoznaval krajevne razmere in se v kraje z navezanjem stikov z ljudstvom poglobil, mu je stvar postala jasna in je svoje pod vplivom slovniških pravil in slovenjegoriškega običaja uvedeno poimenovanje Logarjeve doline pod vplivom edine ljudske govorice Logarske izpremenil v Logarsko dolino. Tako res vidimo, kakor to navaja dr. J. Glonar, da je Kocbek prvotno pisal »Logarjeva dolina«, ali je pozneje svoj način pisave izpremenil in v njegovi monografiji o Savinjskih planinah najdemo izključno naziv »Logarska dolina«. Ta naziv pa rabijo ne samo Čehi, ki so objavili v Alpskem vestniku II, Kocbekov spis Logarské údoli, ampak tudi ljudje, ki poznajo Savinjsko dolino z Logarsko dolino znanstveno praktično — in ne samo kot pismouki iz knjižnih zapiskov ali pa ki sklepajo poleg tega na krajevna imena samo iz pravil naših slovnic (Ferdinand Seidl).
Pri krajevnih imenih je treba poleg književnih beležk in slovniških pravil upoštevati tudi, in to v prvi vrsti, dejansko ljudsko poimenovanje. In v tem trenutku, ko bo dr. Joža Glonar upošteval tudi to, se bo lahko osamosvojil od predsodka, ki izvira od krajevnih poimenovani v njegovem domačem kraju in iz nekaterih knjižnih beležk; saj mu bo lahko njegov službeni tovariš dr. Jože Rus povedal, da je dobil na vprašanje »čigav si« od Logarjevega otroka odgovor: ne Logarjev ampak Logarski. In po svoji geografski legi je Logarjeva kmetija osrednja kmetija v celi dolini. Zato pa pustimo vsakemu svoje; posebno pa ljudstva. In ker naziva ljudstvo dolino Logarsko — in ker jo je tako tudi vedno imenovalo — jo nazivajmo tudi mi; naši jezikoslovci in slovničarji pa naj jezikovna pravila razširijo ter s tem preprečijo nove zmede, ki bi mogle nastati, ako začnejo sedaj mešati krajevno edino udomačeno in v našem slovstvu danes splošno uporabljano ime Logarska dolina.
F. K.
Jutro, 17. avgust 1934