Delo, Slovenija - Blaž Močnik: ... Razor so zdravili naše prednike
Premer novoodkritega kroga se ujema s krnskim, radiostezist Šturm pa meni, da oba zbirata zdravilno energijo.
Tolmin – Geodeti so pred dnevi naredili geodetski načrt tako imenovanega megalitskega kroga nad planino Razor. Po krogu pod Krnom gre za drugo tovrstno večje odkritje zapuščine naših davnih prednikov, ki so morda z natančno določeno postavitvijo kamnov tako s kakovostno energijo zdravili ljudi.
»Tudi če se mojih ugotovitev ne upošteva, težko govorimo o naključju, če najdemo dve enaki megalitski zgradbi,« je opozoril radiostezist in raziskovalec biopolja Franc Šturm. Kakor so izmerili že pod Krnom pod planino Zaslap, je krog pravzaprav elipsa, ki je na širšem delu široka 31,5-metra, na ožjem pa 27 metrov. V severnem delu elipse je še ena manjša in v tej še ena. Zunaj elipse so postavljeni še štirje kamni po straneh neba, ki uravnavajo sintropijo – nekakšno energetsko protiutež poslabšanemu zdravstvenemu stanju. Razlika je le ta, da je elipsa megalitskega kroga na planini Razor v primerjavi s krnskim postavljena pokonci v smeri sever-jug.
Podobnosti s Stonehengem
Da je draž najdbe še večja, je geomant Jože Munih že pred časom ugotovil, da je premer krnskega megalistskega kroga povsem enak premeru kroga bržkone enega najbolj prepoznavnih prazgodovinskih spomenikov na svetu, Stonehengea v Angliji. Tudi število tamkajšnjih stebrov je enako številu večjih kamnov kroga pod Krnom – trideset.
Glavni vhod v krog, ki ga prepoznamo po dveh večjih skalah, obsije prvi sončni žarek ob zimskem solsticiju in pade naravnost v središče kroga. Vajo ponovi prvi lunin žarek polne lune, ki je najbližja poletnemu solsticiju.
Če Šturm ob raziskovanju krnskega megalistkega kroga še ni znal pojasniti velike skledaste kotanje blizu kroga, ki so ga na novo odkrili leta 2005, so se mu stvari postavile na svoje mesto z odkritjem kroga na planini Razor. Tam so našli kar dve skledi. Šturmove meritve kažejo, da sta bila megalitska kroga narejena za napajanje sklede z energijo in da je skleda točka za odvzem energije, in to je tudi edino mesto, kjer se lahko zadržujejo ljudje. Na teh mestih so se naši predniki zdravili, predvideva Šturm.
Arheologi vidijo ogrado
Megalitska kultura je velike kamnite objekte gradila v obdobju med 5000 in 1200 leti pred našim štetjem. Munih pravi, da so z opazovanjem, čez kateri kamen posije sonce, predniki pravzaprav gledali na koledar. Trdi, da so krog poleg zdravilišča uporabljali tudi kot svetišče.
Arheologi menda menijo, da gre za navadno ograjo za živino, toda Munih v to dvomi. »Glede na izročila se vidi, da so imeli tukajšnji ljudje določen odnos do kroga. Nekoč je bil ograjen z žico prav za to, da živina ne bi silila vanj,« je poudaril in dodal, da poleg omenjenih krogov podobno zapuščino najdemo še v bližnjem Čadrgu, Bavšci in planini Laz nad Bohinjem.
Šturm opozarja, da sta najdbi izjemni kulturni dediščini Evrope, ki bi nas morali siliti k tehtnemu premisleku glede stereotipov o naših prednikih.
»Imeli so znanje, ki ga danes šele odkrivamo. Naši predniki so bili genialni. Lahko da so častili tudi kakšnega boga, vendar megalitskega kroga zaradi tega niso zgradili. Z njim so reševali enaka vprašanja kakor mi – želeli so biti zdravi in živeti bolje, smisel življenja pa so iskali tudi v znanju. In tega so imeli več, kot smo jim ga pripravljeni priznati,« je sklenil.