Slovenski narod (1934): Neka mlada Splitčanka se je ubila, trije zagrebški turisti in ena turistka so pa težje poškodovani – Nesrečo zakrivili nalivi

Jezersko, 14. avgusta.
Včeraj dopoldne se je pripetila v Kamniških planinah pod steno Grintovca strašna planinska nesreča, ki je zahtevala življenje mlade Splitčanke, štirje drugi turisti pa so težje poškodovani. Nesrečo je povzročila silna nevihta, ki je divjala včeraj v planinah tako, da so se jele rušiti ogromne skale in se valile v dolino. Treba je pripomniti, da bi se nesreča ne bi bila zgodila, ako bi bili ponesrečenci vešči turisti.
Družba Zagrebčanov, 33letni privatni uradnik pri tvrdki »Ledicki« v Zagrebu Oto Ebenspanger, njegova zaročenka 24Ietna privatna uradnica, v Zagrebu Zlata Kontak in 25letni izložbeni aranžer iz Zagreba Božidar Krznarič, so sklenili prebiti svoj dopust v planinah. Na kolodvoru v Zagrebu so se ravno pogovarjali, da bodo napravili turo na Grintovec, ko se jim je pridružila neka gospodična iz Splita, katere ime pa ni znano. Pregovorili so jo, ker je bila že itak namenjena v Slovenijo, da gre z njimi na Grintovec.
Včeraj zjutraj so se z Jezerskega napotili proti Grintovcu. Pridružil se jim je še neki Zagrebčan. Družba je bila prvič na Grintovcu in ni poznala poti, zato so bili srečni, ko so naleteli med potjo na dva ljubljanska turista, ki sta se rade volje odzvala njihovi prošnji, da popeljeta družbo v Češko kočo. Vreme je bilo slabo, lilo je kakor iz škafa. Pot z Grintovca na Češko kočo je v takem vremenu izredno nevarna in je priporočljiva le dobro izvežbanim turistom. Silna ploha je povzročila, da so se trgale mogočne skale in se med oglušajočim ropotom valile v dolino, Zagrebčani, ki kaj takega še niso doživeli, so bili seveda preplašeni in so se slepo držali navodil, ki sta jih jim dajala izvežbana ljubljanska turista. Posebno preplašena je bila Splitčanka, ki se je vsa tresla od strahu.Voditi so jo morali za roko. Družba je srečno prispela do tako zvanih Ravni pod steno Grintovca. Ebenspanger je kakih 200 m pred ostalimi vodil za roko Splitčanko. Nenadoma se je nad njimi odkrušila ogromna skala v velikosti majhne hiše. Z vso silo je treščila na drugo skalo in se razletela na tisoč kosov ter sprožila ogromen plaz.

Ljubljanska turista sta z glasnim krikom opozorila družbo, naj se poskrije za skalami, toda ropot bobnečega skalovja je povzročil, da družba ni slišala svarilnih klicev. Splitčanko je velika skala iztrgala iz rok Ebenspangerjevih in jo zasula pod plazom.

Dočim sta Ljubljančana našla zavetje pod dvema velikima skalama in sta tako ostala nepoškodovana, so vse druge zadele skale ter jih lažje ali težje poškodovale.
V tem času se je mudila v Češki koči neka turistovska družba iz Štajerske, ki je prišla iz Frischaufove koče. Bilo je okrog 11., ko so zaslišali nad Češko kočo vpitje in stokanje. Oskrbnik koče je takoj odšel na kraj nesreče, se je pa čez četrt ure vrnil in prinesel žalostno vest. Iz koče se je takoj napotila neka gospodična štajerske družbe na Jezersko, da pokliče rešilno ekspedicijo. Po dveurni silno naporni in nevarni poti. ko so se ji ves čas za hrbtom trgale skale, je prispela v Kazino na Jezerskem. Še predno je mogla povedati, kaj se je zgodilo, se je od prestanega napora in strahu onesvestila.

Močili so ji glavo, dokler se ni zavedla. Nato je s trepetajočim glasom začela pripovedovati. Plačilni natakar Kazine je takoj organiziral rešilno ekspedicijo. Z Jezerskega so se napotili v planine domačini Franc Štern, Aljančič, Šavs, Šena, Krč, Guzelj, šofer Bučina, Fang, jurist Virnik in njegov brat jezerski župan Peter Virnik. Rešilno ekspedicijo sta vodila pri reševalnih poslih že izkušeni Vinko Tepina in njegov sin. Ekspediciji sta se pridružila tudi ljubljanski advokat dr. Žužek in njegova hči. Gospodična, ki je prišla po ekspedicijo, se ni dala pregovoriti in se je vrnila obenem z ekspedicijo. Plačilni natakar je obenem takoj obvestil gasilsko četo v Kranju, od koder sta proti Jezerskemu takoj odpeljala oba rešilna avtomobila. V dobri pol uri sta navzlic slabi poti, ki jo je razmočilo obilno deževje, prispela do Makekovega penziona na Jezerskem. Ker je ves dopoldan in popoldan deževalo ter so se še vedno trgale skale, je bilo reševalno delo ekspedicije silno otežkočeno.

Vzpenjali so se le počasi navzgor, ker so se morali umikati skalam, ki so ves čas bobnele v dolino. Po štiri urnem iskanju so šele ob 20.30 našli Ebenspangerja, pol ure nato Kontakovo, okrog 22. pa Krznariča. Našli so še četrtega Zagrebčana, ki pa je bil mnogo težje poškodovan kakor prvi trije. Nesrečno Splitčanko so našli že mrtvo. Plaz jo je vrgel na skalo, na kateri je visela z glavo navzdol. Glava je bila popolnoma razbita, da so se videli možgani. Telo je bilo od ostrega kamenja vse razrezano.

Rešilna ekspedicija je mrtvo Splitčanko in težko ranjenega Zagrebčana odnesla v Češko kočo, Ebenspangerja, njegovo zaročenko Kontakovo in Krznariča pa je spravila v dolino. Vsem trem so nudili prvo pomoč Makekovi, ki so postregli tudi vsem članom rešilne ekspedicije. Ko so si ponesrečenci nekoliko opomogli, jih je ob 21. odpeljal rešilni avto z Jezerskega v ljubljansko bolnico. Zdravniki so pri pregledu ugotovili, da ima Kontakova zlomljena rebra In levo nogo, na telesu pa ima poleg tega še polno prask in udarcev kamenja. Ebenspanger si je zlomil desno nogo in nalomil desno roko, dočim Krznarič nima tako hudih poškodb in je odnesel le manjše praske po vsem životu.
Davi ob 6. se je rešilna ekspedicija ponovno napotila v Češko kočo, da spravi še zadnjega ponesrečenca v dolino. Dopoldne so ga prinesli na Jezersko, od tam pa v Kranj, odkoder ga je opoldne rešilni avto pripeljal v Ljubljano. Ko to pišemo, ponesrečenca še niso pripeljali v Ljubljano.
Pri mrtvi Splitčanki so našli aeroplanski vozni listek iz Ljubljane na Sušak, kamor se je nameravala v ponedeljek odpeljati in se je dogovorila s svojim očetom, da jo bo počakal na aerodromu.

Slovenski narod, 14. avgust 1934

Po nesreči pod Grintovcem

Truplo Tilde Rohnove so danes prepeljali v Zagreb

Truplo gdč. Kohnove pod prvim snežiščem Grintovca. Reševalci
(od leve proti desni): Bučinel, Tepina in Ljubljančan Vertin.
– Foto dr. Janko Vertin

Ljubljana. 16. avgusta.
V torek smo obširno poročali o tragični nesreči, ki je pod stenami Grintovca doletela 5 zagrebških turistov in je pri tem našla smrt 21 letna uradnica zavarovalnice »Sava« Tilda Kohnova. Zaradi slabega vremena je bila telefonska zveza z Jezerskim v torek pretrgana in zato nismo mogli zvedeti vseh podrobnosti in smo poročali le to, kar so pripovedovali člani gasilske čete v Kranju, ki so se odpeljali na Jezersko po ponesrečence. V poročilu je bilo navedeno, da je bila smrtno ponesrečena neznana Splitčanka in se je šele pozneje izkazalo, da je bila to Zagrebčanka Kohnova. Peti od Zagrebčanov, ki se je tudi ponesrečil, je zagrebški trgovec Stjepan Vedrina.
Izmed ponesrečencev so vse, razen mrtve Kohnove prepeljali v ljubljansko bolnico. Že v torek zvečer so si toliko opomogli, da so se lahko odpeljali z vlakom v Zagreb v tamošnjo bolnico. V Ljubljani je ostal edino Ebenspanger, ki ima najtežje poškodbe. V bolnici ostane, dokler se mu ne zacelijo rane, potem se pa vrne v Zagreb. Kohnova je ostala v Kranju, kjer so jo položili v mrtvašnici na oder. Jezerčani so že pred prevozom v Kranj naložili na krsto polno planinskega cvetja, v Kranju je pa prišlo posebno včeraj mnogo ljudi nesrečno mladenko kropit. Na brzojavno prošnjo očeta pokojne Tilde, ponesrečenke niso pokopali v Kranju. Iz Zagreba sta prispela s pogrebnim avtom zastopnik ondotnega pogrebnega zavoda Balog in zastopnik zagrebške mestne občine. Uredila sta vse potrebno glede prevoza trupla v Zagreb. Danes okrog 10. so s cvetjem zasuto krsto naložili na pogrebni avto in jo odpeljali v Zagreb. Avto je malo pred 11. vozil skozi Ljubljano.
Ponesrečeni zagrebški turisti so se vrnili v Zagreb. Zlata Kontakova se zdravi v sanatoriju na Srebrenjaku. Njeno stanje se je že močno zboljšalo tako, da že lahko sprejema posete. Trgovec Vedrina se leči doma. Tudi njegovo stanje se je že izboljšalo, samo nogo ima še močno zateklo. Izložbeni aranžer Božo Krznarić je včeraj dopoldne že obiskal ponesrečence. Njegove poškodbe so neznatne.

Kranj, 15. avgusta.
Vest o strašni nesreči v Kamniških planinah je razburila vse mesto in okolico. Poročali smo, da je nesreča zahtevala eno smrtno žrtev tri lahke in tri težke ranjence. Dočim so pripeljali ponesrečence Božidarja Krznariča, Ota Ebenspangerja in Zlato Kontakovo že v ponedeljek ponoči z rešilnima avtomobiloma kranjske gasil. čete v ljubljansko bolnišnico, so prenesli mrtvo Tildo Kohnovo in trgovca Štefana Vedrino, ki ima levo nogo zlomljeno v stegnu, v Češko kočo. Tu so nudili Vedrini prvo pomoč, mrtvo Tildo Kohnovo pa so vso zavili.
V torek zjutraj se je napotila zopet požrtvovalna rešilna ekspedicija z Jezerskega pod vodstvom izkušenega in resnega vodnika Vinka Tepine, ki je že mnogokrat reševal ponesrečence v planinah in ki ga ni strašilo hudo deževje, ki je trajalo tudi še v torek zjutraj. Zaradi nalivov so se rešitelji dolgo zamudili in so prinesli ranjenega Vedrino in mrtvo Kohnovo šele ob 14. na Jezersko. Ker je bilo truplo Kohnove zelo težko, so ga zadnji del poti naložili na voz. Pred gostilno pri Štularju sta že čakala pripravljena kranjski rešilni in gasilski avtomobil, ki sta ju potem odpeljala.
Ganljiv je bil sprejem mrtve Tilde Kohnove na Jezerskem. Pred Štularjem je bila zbrana množica domačinov in letoviščarjev; vsi so bili ginjeni, mnogim pa so prišle solze v oči, pri pogledu na Tildino truplo, ki je bilo vse zavito in se mu je poznalo, kako strašno ga je razmesarila skala, ki jo je podsula. Truplo v zgornjem delu že nima več oblike človeškega telesa, tako je strto. Iz zavojev se vidijo samo planinski čevlji. Jezerjani in letoviščarji so obsuli vse truplo z venci in šopki planinskega cvetja. Avtomobil z mrtvo Kohnovo se je moral ustaviti tudi pred hotelom Kazino, kjer se je zopet ginjena množica s cvetjem poslovila od mlade žrtve planin.
Trgovca Štefana Vedrino so odpeljali v ljubljansko bolnišnico, mrtvo Kohnovo pa so na dovoljenje sreskega sanitetnega referenta, zdravnika g. dr. Božidarja Fajdige [oče znane slovenske alpinistke Nadje Fajdiga] pripeljali v Kranj, kjer leži sedaj na pokopališču. Ker je bila ponesrečenka izredno močne in visoke postave, niso mogli zapreti krste, v katero so jo položili, temveč so jo vso obsuli s planinskim cvetjem. Množice Kranjčanov se hodijo poslavljat od nje na pokopališče in jo zasipajo s cvetjem.
V torek zvečer je oče Tilde Kohnove telefonično poizvedel, da je ponesrečenka njegova edina hči, ki je stara šele 21 let. O nesreči so poročale na podlagi poročil v našem listu zagrebške večerne izdaje dnevnikov. Nesrečni oče je javil, da bo prišel po hčerko v četrtek; odpeljali jo bodo z avtomobilom v Zagreb.
Pri tej priliki moramo še enkrat omeniti požrtvovalnost rešilne ekspedicije z Jezerskega, ki je kljub izredno slabemu vremenu rešilo svojo človekoljubno nalogo vzorno; zlasti so se odlikovali vodnik Vinko Tepina, jezerski župan Peter Virnik in ravnatelj Kazine Janko Vertin. Izkazali so se tudi oskrbnik Češke koče in Makekovi, ki so ponesrečencem nudili prvo pomoč in okrepčilo. Tudi kranjska rešilna postaja je vseskozi z dvema avtomobiloma točno in vzorno izvršila rešilno delo.

Slovenski narod, 16. avgust 1934

Tilda Kohnova na zadnji poti

Zagreb, 17. julija.
Tilda Kohnova, ki se je ubila na Grintovcu, je bila edina hči trgovskega zastopnika »Siva«, d. d. v Osijeku, Marka Kohna in stanovala je pri svojih starših v Zagrebu. Stara je bila 21 let in že štiri leta je služila pri zagrebški zavarovalnici Sava, Bila je veselega živahnega temperamenta. Tovariši so jo imeli radi, predstojniki so jo cenili kot zanesljivo moč. Bila je navdušena športnica, posebno rada je hodila v planine. Njen oče je ves strt povedal zagrebškim novinarjem, da je Tilda baš nastopila letošnji dopust. Namenjena je bila na Sušak, in sicer z aeroplanom iz Ljubljane. Rada bi bila letela in oče ji ni mogel odreči te vroče želje. Pred poletom iz Ljubljane na Sušak je pa hotela napraviti s svojimi tovariši planinci turo na Grintovec.
Oče in mati sta ji to odsvetovala, toda ni se dala pregovoriti. Na vsak način je hotela na Grintovec in končno sta se roditelja udala. Izjavila je, da se vrne s planin v Ljubljano, potem pa odleti na Sušak kjer bi jo čakal oče, da bi se odpeljala na Rab. Usoda je pa hotela drugače. Pred odhodom na Grintovec je govorila s svojimi znanci in jim povedala, da sluti, da bo kmalu umrla in njena slutnja se je res izpolnila.
Včeraj popoldne so prepeljali Tildino truplo z avtomobilom v Zagreb in ga položili na mrtvaški oder v mrtvašnici na Mirogoju. Danes ob 11. dopoldne so žrtev naših planin pokopali. Na zadnji poti so jo spremljali mnogi prijatelji in znanci, zlasti mnogo je bilo med pogrebci zagrebških planincev. Pokojna Tilda je bila tudi navdušena smučarka. Na zadnji poti jo je spremilo tudi zastopstvo Hrvatskega planinskega društva in smučarske sekcije.

Slovenski narod, 17. avgust 1934