Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Duran, Falzarego

AO Tržič - Vojko Golmajer: V četrtek [17.07.2014] zjutraj sva se Željko Perko in Vojko Golmajer preko Belluna odpeljala v Dolomite, točneje na Passo Duran.

Vožnje je okoli 3,5 ure. Od Passo Duran je do koče Rifugio Carestiato le okoli 45 minut sprehoda, kjer sva v bližini (okoli 30 minut) imela v planu plezati smer Colatoio Nero v Pala delle Masenade.

A dež v prejšnjih dneh je žleb namočil do te mere, da sva plane spremenila. Nazaj do koče in skoraj do sedla Duran in tam navzgor po ozki stezici pod Torre Jolanda, skupina Moiazza. Tam sva »napadla« smer Via del Topo, prvič plezana v letu 1953, ocenjena z V/III-IV+ (325 m a za navezo 230 m, podnji del je namreč II/III).
Smer je speljana spodaj po kaminu, naprej po lažji grapi in potem na raz do vrha. Najtežji detajl je začetek tretjega raztežaja, tik pod prehodom na raz, plezanje po razu pa čudovito izpostavljeno. Skala je tipično dolomitska, čvrsta. Sestop je na vrhu opremljen s fiksno vrvjo, potem po stezicah v grapo in na izhodišče. Z vrha te smeri sva jasno videla da je skupina Palla še neobičajno zasnežena, zato sva ob skuhanem kosilu imela »bojni« posvet v kaj spremeniti plane. Odločila sva se za enourni skok do prelaza Giau, pod katerim sva našla spanje v »hotelu Guerila« ko je to poimenoval Želo.

V petek sva se odpeljala do gostišča Strobel pod Passo Falzarego in pristopila do Torre Piccola di Falzarego. Odločila sva se za kombinacijo smeri Via Comici (preplezana v 1934, težavnost IV in Brandolin, v 80-ih težavnosti V, 230 m). Skala je kot pokonci postavljen ementaler, je rekel Želo. Sestop z vrha je 2x abzajl (15 in 25 m) pri čemer je drugi res navpičen. Naprej dol poplezavanje po grapi in stezici do vznožja. Ker sva imela dovolj časa sva obiskala tudi Cortino. Lep kraj, a ker je monden in s precej obiska, veliko poševnookih, sva spila samo kavo in ušla nazaj v najin »hotel«.

Za soboto sva izbrala južni raz v Sass de Stria (Hexenstein), preplezan 1939 (IV, 200 m), z dostopom iz Passo Falzarego. Raz postreže z odlično skalo in čudovitim razgledom v doline Cortine, Pordoi, Arraba, La Villa, in seveda enkraten pogled na okoliške hribe, predvsem Tofana Rozes. Sestop z vrha je po planinski poti po hrbtu hriba. Je pa ta smer precej obiskana, pred nama je bila ena in za nama še kar nekaj navez.

Vračala sva se preko Toblacha in Lienza.

Sam sem po več turističnih obiskih Dolomitov prvič plezal v teh hribih in skala je res odlična, vse smeri so imele vsaj štante cementirane ali navrtane, vmesna varovala pa so bila precej različno. Klinov sploh s seboj nisva nosila, saj se da privezati gurtno v kakšen skalni mostiček ali uporabiti frende, sicer pa so nabiti klini. Vse skupaj – odlično. Dolomiti me še vidijo.

Vojc

22.07.2014
Več slik kje na picasaweb


 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti