Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Prečenje od Mahavščka do Vrha nad Škrbino

Primož Blaha: Grebeni so super zadeva zato si je vsake toliko treba privoščiti malo uživancije s pohajanjem tam visoko gori, kjer se počutiš bližje nebu kot zemlji.

Greben Spodnje Bohinjskih gora oziroma Peči je v večjem delu markiran in dokaj lahko prehoden, vmes pa se najde tudi kakšna brezpotna cvetka za popestritev ture!

V petek sem se malo zamudil in sem bil pri Savici šele ob 19.30, zato sem zastavil bolj poskočen tempo čez Komno, planino Govnjač in že v mraku vse do grebena tik pod Mahavščkom (2005 m). Sicer sprva niti nisem nameraval na vrh, a ker je najvišji na tem koncu, je bil pač najboljša izbira za pozdrav soncu!

Po mirni noči pod zvezdami sem bil ob prvem svitu na vrhu in počakal sonce. Dogodek, ki vsakič znova napolni z optimizmom in veseljem do življenja. Posebno mudilo se mi ni, a pred mano se je navidez v neskončnost proti vzhodu raztezal vabljiv greben, zato kar pot pod noge!

Za uvod nekaj manj izrazitih vrhov – Vrh Škrli (1924 m; ne razumem zakaj se mu markirana pot izogne, lepše in lažje je po grebenu), Kser (1900 m) in Vrh planje (1971 m). Spust na sedlo Planja s katerega sledi bolj strm vzpon na najvišjega v verigi, to je Tolminski Kuk (2085 m). Naslednji je Zeleni vrh (2052 m), potem pa markirana pot preči nekoliko nižje po južni strani. Jaz sem zato zavil naravnost po grebenu čez Mali vrh (2015 m) in na Podrto goro (2061 m), kar je tudi najbolj zahteven del prečenja. Predvsem, ker je gora, no, podrta.

Spustil sem se po lažjem, a še vedno krušljivem južnem pobočju, saj je Vrh konte (2014 m) po zahodnem grebenu zgledal neprijazen. Zato pa je lahko dostopen z vzhoda. Nazaj na markirano pot do Škrbine, kjer se nisem mogel upreti še Vrhu nad Škrbino (2054 m; očitno je pri vseh teh vrhovih že malo zmanjkalo domišljije). Na vrh pelje kratka, a lepo speljana ferata, z vrha pa se odpre pogled naprej na še dolg greben, a markirana pot se od tu naprej za nekaj časa umakne precej nižje z grebena.

Nekje je bilo treba reči dovolj, mene je namreč čakal še kar razvlečen sestop: na planino Za Migovcem, malo gori-doli-naokoli čez Komno, skozi sam Pekel in preko vseh serpentin do težko pričakovane osvežitve v Savici! Zelo lepo in uživaško!

Primož Blaha

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti