Martina Čufar: ... nekaj časa ne bom več (toliko) pisala o plezalnih projektih.
Tommy bo sredi decembra dobil bratca:-)
Celotna objava na spletni strani Martine Čufar >>
... Edino kar mi je pomagalo, je bilo … plezanje! Ker sem vsaj malo pozabila in ker me je vsaj malo zlačnilo, da sem kaj kolikor toliko z užitkom pojedla! Zaradi izgubljenih 4 kg sicer nisem imela ravno moči, v platkah mi je šlo pa kar ok.
Na srečo je v 13 tednu slabost skoraj čez noč minila in spet se mi je vrnila življenjska energija! Kako je fajn, če je človek lačen in je z užitkom! Tako so se spet povečali moji plezalni apetiti in sem preplezala še nekaj težkih smeri. Trebuha še ni bilo, tako da sem plezala še naprej, ampak vse vpenjanje zelo dobo in varno naštudirano.
Z Nicotom sva dvakrat obiskala super »spot« v Italiji, Gressoney. Super za vroče poletne dni, ker je na 1600 m zraven slapu, ki te prijetno osveži! Tudi gužve ni, saj so smeri, ki jih je opremil Alberto Gnerro precej zasoljeno težke. Vsaki oceni je treba dodati vsaj plus, če ne celo eno črko! Ko mi je bilo še slabo, se mi je zdelo preveč previsno, ko sem pa spet lahko jedla, sem se pa podala v eno od tamkajšnjih klasik Progetto Silvio (8a) in jo v tretjem poskusu tudi uspela.
Tik pred odhodom na morje sem izkoristila dobro formo in opravila za opremljevalcem prvo ponovitev smeri La pierre de lumiere (8b) v plezališču blizu Chamonixa, Casade de Doran. Smer mi je bila precej pisana na kožo, dolga in rahlo previsna, le tri luknjice za en prst na detajlu sem morala nekaj časa študirati, da sem jih »udomačila« ...
Trebuh je v zadnjih tednih začel precej hitro rasti, tako da bom prešla na plezanje na top rope … A pa je res treba plezati, me sprašuje mami? Ja itak, da!
PS: še dodatek prejšnji novici; Nico je uspel v Balmosauru, zdela se mu je težka, pravi da sem bila dopingirana z nosečniškimi hormoni, tako da je gotovo 8a+.
Martina Čufar