Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Urejevati, ne prepovedovati

Večer, Intervju – Karin Potočnik: Peter Zajc, predstavnik novoustanovljenega Slovenskega gorskokolesarskega konzorcija, se zavzema za združevanje kolesarjev

Občudovalec hribov in gora, predvsem s kolesa, Slovenjegradčan Peter Zajc, se je pravkar vrnil z gorskokolesarskega potepa po Dolomitih. Pred nekaj dnevi je postal predstavnik Slovenskega gorskokolesarskega konzorcija. Gorsko kolesarjenje je zanj način življenja, o panogi razmišlja širše, z različnih zornih kotov, predvsem pa deluje v smeri, da je bolje urejevati, ne prepovedovati. V raziskavi, ki sta jo letos opravila z Nejcem Berzelakom (sodelovalo je 1800 spletnih anketirancev), sta ugotovila, da anketiranci v veliki večini uživajo v kolesarjenju po poteh v naravnem okolju in po spustih po enoslednicah. Skoraj 95 odstotkov kolesarjem je pri vožnji pomembno doživljanje narave - v povprečju celo bolj pomembno kot hitrost vožnje. Velika večina, skoraj 85 odstotkov, se jih strinja, da bi se več vozili po poteh, namenjenih gorskim kolesarjem, če bi bilo urejenih in vzdrževanih več takih poti.

Lahko ocenite, koliko ljudi kolesari v gorah v naši državi?
"Točna ocena, koliko gorskih kolesarjev je v Sloveniji, je nehvaležna, nimamo sistematičnega merjenja. Gre za aktivnost, katere popularnost je v porastu, kar je moja subjektivna ocena glede na opažanja na terenu in obiskanost večjih kolesarskih prireditev."

Koliko pa je enoslednic, razgibanih kolesarskih poti v naravnem okolju, namenjenih gorskemu kolesarjenju?
"Legalnih skoraj nič oziroma zelo malo. Nekaj posameznih primerov je, ki imajo za svoje poti ustrezna dovoljenja. Vendar pa, kot ugotavljava v raziskavi, je gibanje po poteh v naravnem okolju, recimo v gozdnem prostoru, zunaj makadamskih cest, samo bistvo gorskega kolesarjenja. Delno sta k vedno večjemu številu gorskih kolesarjev pripomogla napredek tehnologije in dostopnost koles s polnim vzmetenjem."

Spremembe in dopolnitve zakona o ohranjanju narave pravzaprav za gorske kolesarje ne prinašajo bistvenih novosti, nad dejavnostjo tudi ne bo boljšega nadzora ...
"Ukinjena je bila stara uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, spremembe zakona o ohranjanju narave pa navajajo, da je kolesarjenje dovoljeno po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik zemljišča. Na kak način lastnik svoje nestrinjanje izrazi, ni določeno, kot tudi ni določeno, kaj je utrjena pot. V veljavi ostajajo določbe zakona o planinskih poteh, ki določa postopek za dvonamensko rabo poti, in zakona o gozdovih za vožnjo s kolesom po gozdnem prostoru. Postopki za legalizacijo v obeh zakonih so kompleksni in dolgotrajni. Za povprečnega uporabnika bi si upal trditi, da se ne bo nič spremenilo. Spremenil se je postopek pridobivanja predhodnih dovoljenj za organizatorje prireditev v naravnem okolju."

Kako poteka združevanje v precej individualnem športu, kot je gorsko kolesarjenje? Postavljanje in upoštevanje pravil?
"Razširjati vedenje o tehniki vožnje, obvladovanju kolesa, kako se gibati v naravnem okolju, srečevanje z drugimi uporabniki v prostoru – prav na tem področju imamo še veliko manevrskega prostora. Že pred več kot 20 leti je mednarodna gorskokolesarska organizacija IMBA iz ZDA oblikovala preprosta načela gibanja v naravnem okolju: bodi obziren do drugih, do narave, rastlinskih in živalskih vrst, obvladuj kolo, ne puščaj sledi, načrtuj vnaprej. Konstantno delo, dajanje zgledov – spodbujanje občutka odgovornosti do drugih in okolja ter prevzemanja odgovornosti za lastna dejanja je na dolg rok učinkovitejše kot prepovedovanje."

Kakšna pravila obnašanja prakticirate?
"Imam zelo malo negativnih izkušenj. Obstojim, se pogovorim z lastnikom, pohodnikom. Recimo komentar enega od lastnikov zemljišč je bil, da ne potrebujejo odškodnin, temveč da uporabniki spoštujejo njih in njihovo lastnino. Slabi zgledi lahko naredijo precejšnjo škodo. Nekaj brezobzirnih in objestnih posameznikov in slabih izkušenj drugih ob srečanjih z njimi hitro ustvari slabo podobo. Tudi medijsko, kjer se pogosto ob omembi gorskega kolesarjenja pojavlja podoba kolesarja s zaprto čelado, s ščitniki po vsem telesu, po možnosti na nekaj metrskem skoku. Vendar je gorsko kolesarjenje v pretežni meri še vse kaj drugega, je predvsem doživljanje. Prej omenjeni način vožnje, tako imenovano gravitacijsko gorsko kolesarjenje, praviloma sodi v za to namenjene kolesarske parke ali poti."

Predlagate, da se kolesarji organizirate, na kak način?
"En način je združevanje tekmovalcev znotraj Kolesarske zveze Slovenije, a manjka združevanje na ravni netekmovalnega kolesarjenja, kjer sicer zelo pomembno vlogo opravlja Komisija za turno kolesarstvo pri Planinski zvezi Slovenije (PZS). Vendar je še vedno precej posameznikov, ki se ne čutijo biti del PZS. In tu imamo še precej rezerve. Iz domačega okolja koroških dolin se že čutijo posamezne iniciative. Je pa res, da je gorsko kolesarjenje tudi precej individualistična aktivnost in marsikdo niti ne želi biti del na primer nekega društva. Konzorcij bo aktivno sodeloval predvsem pri zagotavljanju boljših pogojev za načrtni razvoj ter oblikovanje primernejših zakonodajnih okvirjev."

V tujini je gorsko kolesarjenje gospodarska panoga, kako vidite njen razvoj pri nas?
"V tujini so spoznali vidike pomembnosti – od gospodarskega do družbenokoristnega in celo vpliva na javno zdravje. V Italiji, na južnem Tirolskem, je denimo kolesarjenje povsod dovoljeno, razen kjer je izrecno prepovedano, česar je zelo malo. Pospešeno vzpostavljajo infrastrukturo, kolesarske parke. Na Tirolskem (v Avstriji) se 20 odstotkov gostov ukvarja tudi z gorskim kolesarjenjem. Pri njih imajo za lastnike zemljišč nadomestila, za katera dežela Tirolska letno nameni okoli 300 tisoč evrov, s čimer imajo zagotovljenih okoli pet tisoč kilometrov legalnih gorskih kolesarskih poti, tudi več sto kilometrov enoslednic. Problem pri nas je parcialno, sektorsko načrtovanje, neredko brez neke jasne vizije. Kar sicer žal velja tudi za številna druga razvojna vprašanja pri nas. Z gorskim kolesarjem se je do sedaj ukvarjalo le ministrstvo za kmetijstvo in okolje, čeprav je tipična medsektorska stvar. Prizadevanja za ureditev in razvoj gorskega kolesarjenja kot aktivnosti v naravnem okolju v konzorciju potekajo pod imenom odprimo.si. Na istoimenski spletni strani se zbira relevantno gradivo s področja razvoja gorskega kolesarstva in bo osrednji elektronski komunikacijski kanal. Z ustanovitvijo konzorcija želimo dati jasen signal, da smo sogovornik, ki združuje organizacije, ki se ukvarjajo z gorskim kolesarjenjem kot športno, rekreativno, tekmovalno in turistično dejavnostjo, predvsem pa kot družbeno pomembno dejavnostjo."

Smo torej na začetku uspešne zgodbe?
"Lahko smo. Naravne predispozicije in pogoji so odlični. Gorsko kolesarjenje ima ves potencial, da postane eden izmed ključnih delov slovenskega zelenega in trajnostnega turizma in pomembna družbena aktivnost s pozitivnimi vplivi na lokalni razvoj, razvoj podeželja ter zdravje prebivalcev. Je pa treba poudariti, da že kar nekaj zaostajamo za primerljivimi okolji v tujini, predvsem v smislu načrtnega in sistematičnega razvoja. Vsemu navkljub kolega Peter Dakskobler iz Posočja ugotavlja, da kolesarji že sedaj ustvarijo okoli osem odstotkov prenočitev omenjenega območja. Na Koroškem Ekohotel kmetija Koroš z gorskimi kolesarji letno ustvari okoli 1200 prenočitev. V Bike Parku Pohorje so že v letu 2011 imeli 8300 obiskovalcev, od tega 70 odstotkov iz tujine."

Je gozd, glede na to, da je Slovenija zelo gozdnata dežela, naravno okolje, ki si ga gorski kolesar želi za svoje vožnje?
"Delno vsekakor. Dosti tuje literature se ukvarja z motivi, zakaj nekdo vozi. Kar pogosto je na vrhu lestvice iskanje določenega občutka. Panorame in razgledi so super, a ne nujno ključni razlogi. Brez dobrih poti, dobrega doživetja na sami poti težko pritegnemo ljudi. Makadamske ceste niso več tiste, ki jih sodobni gorski kolesarji iščejo. Kot primer navdušencev nad makadamskimi cestami naj navedem dva Američana, ki sta lani pisala vodnik po Sloveniji. Dnevno sta potovala po več deset kilometrov iz kraja v kraj. Makadamske ceste so se jima zdele super, ker vodijo povsod in na njih ni prometa, a to je specifična ciljna skupina. Vedno se moramo zavedati, kaj in komu želimo ponuditi ter na kak način. Gorsko kolesarjenje že dolgo ni enoznačna stvar in je zelo raznolika."

Kaj vas je najbolj presenetilo, glede na pričakovanja pri informativnem vpogledu v navade, značilnosti voženj in razumevanju problematike kolesarjenja v naravnem okolju pri slovenskih gorskih kolesarjih. Morda to, da je tako malo žensk?
"Ne. To je tudi v tujih okoljih še vedno moška domena, čeprav se že marsikje načrtno poskuša pritegniti tudi ženske ali različne druge starostne in socialne skupine. Morda me je presenetil odgovor na vprašanje, da je večina pripravljena prispevati k razvoju s prostovoljnim delom. Kar je dobra popotnica in spodbuda za naprej."

"Tišim bickl" je posebna pobuda, ki je zrasla v vaši glavi ... Kolesarji ste s potiskanjem koles skozi Dravograd protestirali proti prepovedi vožnje prek trga, je akcija še aktualna?
"Protesti niso več v teku. Vožnja s kolesom skozi trg je še vedno prepovedana in bo verjetno ostala, zaradi nezmožnosti človeškega komuniciranja med posamezniki in institucijami. Zaradi tega ima Dravograd situacijo, s katero nihče ni zadovoljen, ne lokalna skupnost, ne upravljavec ceste, ne prebivalci. Kar smo dosegli, je to, da je lokalna skupnost označila obvozno traso za kolesarje mimo pokopališča, ob reki Dravi. Kaj več bo težko doseči. Tovorni promet skozi trg je v porastu. Verjetno bi Dravograd nujno potreboval obvoznico."

Tekst in foto: Karin Potočnik


USTANOVLJEN GORSKOKOLESARSKI KONZORCIJ

Konec preteklega tedna je deset partnerjev ustanovilo slovenski gorskokolesarski konzorcij, katerega predstavnik je postal Zajc, namestnica pa Milena Černilogar Radež. Organizacije, ki jih zanimata kolesarstvo in turizem, so že februarja letos podpisale pismo o nameri glede skupnega interesa po usklajenem in celovitem delovanju za načrtni razvoj gorskega kolesarstva in kolesarjenja, razvoj gorskokolesarskih poti, izobraževanja in usposabljanja gorskih kolesarjev ter spodbujanje priprave strokovne in znanstvene literature z omenjenega področja v Sloveniji. V gorskokolesarskem konzorciju sodelujejo Kolesarska zveza Slovenije, KGK Volja - Slovenski gorniški klub Skala, Regionalna destinacijska organizacija Gorenjska, LTO Sotočje Tolmin in Kobarid, Zavod za turizem Maribor - Pohorje, RRA Koroška, Pohodništvo in kolesarjenje GIZ, Združenje slovenskih žičničarjev GIZ, Zbornica gorskih centrov - Gospodarska zbornica Slovenije in Zavod Aliansa.

BLACK HOLE BIKE FEST

Gorskokolesarski festival Black Hole Bike Fest pozicionira Koroško kot regijo, ki želi sistematično razvijati gorsko kolesarstvo v svojem okolju, kot je povedal predstavnik organizatorjev Anej Štrucl iz Mežiške doline, ki je prizorišče devetdnevnega dogajanja, ki se bo zaključilo 27. julija z maratonom s traso skozi opuščene rudniške rove. Lani so festival organizirali prvič, zastavili so ga kolesarji entuziasti, da bi Koroško predstavili kot zanimivo kolesarsko destinacijo širše, tudi v svetu. Festival ima več sklopov, eden od bolj zanimivih je enduro tekmovanje, pri katerem bo v jami le 25 najboljših tekmovalcev, pet pa jih posebej povabijo. Del festivala so vodene ture in izobraževalni program. Vodene ture bodo letos brezplačne, razen prispevka za zeleni sklad, pet evrov za trajnostno vzdrževanje zelenih poti, je dejal Štrucl in omenil, da na območju parka Singletrail nastaja magistrska naloga o vplivu gorskega kolesarjenja na sestavine naravnega okolja. Program so pripravili za vse, ki uživajo na kolesu in se radi družijo s somišljeniki, ter ga raztegnili na več kot teden, saj ne želijo množičnosti, temveč butični festival. Za najmlajše bo otroški dan, v ponedeljek in torek bodo delavnice tehnik gorskega kolesarjenja. "Kot vodnik opažam, da se ljudje ne znajo pravilno voziti s kolesom, ki je zelo nežen šport - ni večjih nesreč, razen prask, ki so vsakdan kolesarja," je povedal Štrucl. Za maraton je bilo do petka že 120 prijav. Udeleženci prihajajo iz enajstih različnih držav.

Vecer.si 21.07.2014



Peter Zajc, gorski kolesar, se zavzema za združevanje podobno mislečih v turistično perspektivni in družbeno pomembni panogi gorskega kolesarstva

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti