Večer v nedeljo: Mirne cone za živali / Od reke Isel do Soče / Izlet na Košenjak
Mirne cone za živali
Tatjana Vrbnjak: Živali se v gorskem svetu umaknejo pred človekom.
1600 do 1800 gamsov živi v Triglavskem narodnem parku
Večini planincev enega od večjih užitkov predstavlja občudovanje edinstvenosti gorskega sveta. Če po srečnem naključju poleg lepot nežive narave in gorskih rastlin naletimo še na gorske živali, je veselje toliko večje. Gamsi, kozorogi, svizci, ruševec in planinski orel, ki jih uzremo tu in tam, praviloma pomenijo posebno doživetje. Spretnost, gibkost in lepota alpskih živali pač redkokoga pustijo ravnodušnega. Kako pa na živalski svet vpliva množično obiskovanje gora v poletnih mesecih?
"Obisk ne vpliva toliko, da bi nas moralo skrbeti," odgovarja Saša Hrovat, vodja naravovarstvene nadzorne službe v Triglavskem narodnem parku (TNP). V poletni sezoni se živali umikajo v predele, kjer imajo mir ves dan, dovolj paše in druge primerne pogoje, večji vpliv obiskovalcev na vsakdan gorskega živalskega sveta pa zadnja leta opažajo pozimi, ker je v gorah vse več turnih smučarjev in pohodnikov. Zimski čas je za živali že tako najbolj kritično obdobje v letu.
Ruševec se umika
"Če živali nimajo takrat dovolj miru, ampak se morajo več gibati, kot bi se sicer, da se umaknejo, porabljajo telesne rezerve in to lahko posredno privede do slabše odpornosti in večje dovzetnosti za bolezni," pravi Hrovat.
Pred človekom se živali umikajo ali se zadržujejo na določenih območjih, ki v zimskih razmerah niso primerna zanje (zaradi prehrambenih možnosti ali danosti terena, ker je ta plazovit ali je manj sonca ali kaj tretjega), ali pa se na primernejših območjih zadržuje vse večje število živali na enem mestu, kar bi lahko imelo že v bližnji prihodnosti za posledico to, da se bo zgodilo naravno zmanjšanje števila na obseg, ki bo omogočal normalno prehranjevanje.
"Zato se nagibamo k temu, da bi, če bo potrjen načrt upravljanja za Triglavski narodni park, opredelili tako imenovane mirne cone, torej območja, po katerih bo prehod dovoljen samo v določenih letnih časih, v določenih pa ne," pravi Hrovat.
Na primer pri ruševcu, ki je znan po zapletenem ritualu dvorjenja (parjenje poteka zgodaj spomladi), opažajo, da se v tem času umika z območij, kjer je veliko obiska.
Krivolova ni več
V Triglavskem narodnem parku živi 84 vrst ptic, med njimi je gotovo najbolj atraktiven planinski orel, ki je v območju Triglavskega narodnega parka stalno prisoten. Vsaj šest do sedem orlovskih parov gnezdi v njem, lokacije so evidentirane, vendar jih ne objavljajo. Razlog je preprost: tako skušajo zagotoviti, da imajo čim bolj mir. "Ljudje imajo radi atraktivnost in ta je največja, ko ima samica mladiče. A če se jih tedaj fotografira, opazuje, je to zanje samo škodljivo," opozarja Hrovat.
Kakšna je vitalnost živalskega sveta? "Stanje živali, ki živijo nad zgornjo gozdno mejo, je po naših evidencah normalno. Število gamsov in kozorogov se povečuje predvsem na območjih, kjer ni odvzema živali, krivolova pa praktično ni več, ker gre za težko dostopna območja. Nekoč je bil interes za divji lov predvsem zaradi preživetja, danes krivolova iz tega razloga ni več," pojasnjuje Saša Hrovat.
Na pretežnem delu Triglavskega narodnega parka lov ni dovoljen, ampak se živalske vrste le spremljajo, beležijo letni prirasti, ugotavljajo migracije, vpliv obiskovalcev in tudi drugi vplivi - denimo vpliv podnebnih sprememb na rastline in posledično na živali. Manjši del je tudi lovišče, ki ga ima v upravljanju javni zavod TNP.
In število živali? Na 54 tisoč hektarjev velikem območju, ki je v pristojnosti javnega zavoda Triglavski narodni park, živi od 1600 do 1800 gamsov (vseh gamsov na širšem območju Triglavskega parka, ki sicer v celoti obsega 84 tisoč hektarjev, je okoli tri tisoč), kozorogov je od 100 do 120 - število nekoliko variira, odvisno je od sklopa naravnih dejavnikov: letnega časa, letnih prirastkov živali, tega, kako ostra je bila zima ...
Tujerodni mufloni
V parku so tudi tri do štiri kolonije muflonov, njihova številčnost ni velika. To tujerodno vrsto so naselili v šestdesetih letih prejšnjega stoletja iz komercialnih interesov in jih je treba obvezno pozimi dokrmljevati, saj bi brez pomoči človeka migrirali drugam oziroma bi se populacija tako zmanjšala, da bi bil njihov obstoj rizičen.
"Nobena od živalskih vrst ni ogrožena, na nekaterih območjih se opažajo trendi upada, na nekaterih je ta trend stabilen; s tem, da so pa vedno ciklične krivulje povečanja in zmanjšanja številčnosti vrste," pojasnjuje Hrovat.
V Triglavskem parku živijo tudi zveri. Denimo medvedi (stalno so naseljeni na območju Radovne, Mežaklje, Bohinjega kota, Krna in še kje), zanemarljivo malo je volkov, tu in tam je mogoče opaziti risa. Pred človekom se vse te živali umaknejo.
Tatjana Vrbnjak
TRISTO KOZOROGOV
Kozorog je postavna žival: poldrugi meter dolg trup je na močnih, razmeroma kratkih nogah. Odrasel alpski kozorog tehta od 26 do 92 kg. Rogove imata oba spola, vendar so pri kozlu veliko daljši in močnejši: koza ima rogove dolge do 30 cm, kozel pa do 95 cm. Parijo se pozimi. Življenjska doba živali je do 17 let. Naravnih sovražnikov pri nas skorajda nima. Kozorogi živijo na odprtih skalnatih predelih nad gozdno mejo, pozimi se zaradi pomanjkanja hrane spustijo tudi do gozdov. Družijo se v trope, stari samci so samotarji. Podnevi počivajo, zjutraj in zvečer pa gredo na pašo. V skalah je kozorog izjemno spreten: z mesta lahko skoči dva metra visoko, z zaletom pa celo do štiri. Po oceni v Sloveniji živi 300 kozorogov.
Kozoroge je pri nas naselil baron Julij Born konec 19. stoletja, druga naselitev je bila sredi prejšnjega stoletja. Trdnih dokazov, ki bi pričali o prisotnosti avtohtonega alpskega kozoroga na Slovenskem po koncu ledenih dob, ni. Kot navajajo pri Lovski zvezi Slovenije, vsi zdaj živeči alpski kozorogi izhajajo iz narodnega parka Grand Paradiso v italijanskih Alpah in iz Švice (Graubunden), kjer je v 19. stoletju preživela edina avtohtona populacija.
GAMSI TUDI V SREDOGORJU
Gams je v plečih visok do 75 centimetrov, odrasli tehta od 25 do 30 kilogramov. Na čelu so pri obeh spolih razviti rogovi, imenovani roglji, ki so smolnato črni, v spodnjem delu ravni, na vrhu pa zakrivljeni - rasti začnejo v prvem letu življenja in so kožna tvorba. Gamsi so družabne živali, le stari kozli so samotarji. Največje trope tvorijo koze s kozliči, spolno zreli kozli pa se družijo med seboj. Kozli pridejo h kozam le v času parjenja, to je novembra in decembra. Gamsi se največ pasejo, pozimi tudi objedajo drevje.
Doživijo največ 24 let. Naravna sovražnika odraslih gamsov sta le volk in ris, mladičem so nevarni še planinski orli. Največja smrtnost je zaradi padcev prek sten in zaradi plazov (leta 1909, ko je plaz v Vratih odnesel Aljažev dom, so jih plazovi pokončali okoli 400). Pomemben razlog smrtnosti so tudi zajedavske bolezni - v naših Alpah so garje že nekajkrat zdesetkale gamsje trope.
V začetku prejšnjega stoletja so gamsi živeli v visokogorju Alp s Pohorjem vred, izolirane populacije so bile še v Zasavju in drugod. V zadnjih desetletjih so se spustili z območij nad gozdno mejo v z gozdovi zaraslo sredogorje, tako da so zdaj pogosti tudi v hribovju predalpskega sveta.
Od reke Isel do Soče
V Kranjsko Goro so ta konec tedna prišli pohodniki mednarodnega projekta Riverwalk.
Projekt je povezal mlade Slovence in Avstrijce, ki nameravajo prehoditi 200 kilometrov dolgo pot od reke Isel v Avstriji do Soče. S pohodom želijo opozoriti na pomembnost ohranjanja zadnjih divjih in neokrnjenih rek. Na poti jih spremlja moto "20 mladih, 200 kilometrov, 2 neverjetni reki - hoja za odkrivanje in zaščito divjih, čudovitih rek!"
Projekt, ki se je začel v Lienzu v Avstriji in se bo končal v Bovcu, je organizirala mednarodna naravovarstvena organizacija World Wide Fund for Nature (WWF) skupaj s slovensko Ekošolo, katere cilj je učiti mlade spoštovati drugačnost in ceniti naravne dobrine. (sta)
Foto: Katarina Trstenjak
Izlet na Košenjak
Večer v nedeljo vabi prvi vikend v avgustu na dvodnevni izlet na Košenjak, lepo planino nad Dravogradom.
Na višini 1169 metrov bomo preživeli dva dnevadobre volje, iskanja samega sebe, rekreacije in zabave. Pri koči na planini se bomo zbrali v soboto ob 11. uri, ob 13. uri bo kosilo, ob 15. uri pohod do Treh križev in ogled eko gorske kmetije, ob 18. uri priprava tabornega ognja, ob 19. uri večerja, po 20. uri druženje ob tabornem ognju, meditacija. V nedeljo bo po zajtrku sprehod po planini in gozdu, nabiranje gozdnih sadežev,ob 13.30 kosilo, po kosilu druženje, sprehod in odhod proti domu. Cena je 50 evrov. Prevoz lasten ali več ljudi skupaj po dogovoru. Prijave: 02 23 53 200 ali nedeljska@vecer.com.
Foto: Marko Vanovšek