Boris Štupar 17.07.2014 07:28 1607 0

Julijske Alpe

Gorenjski Glas - Miha Naglič: Julijske Alpe, 53 izbranih izletov in planinskih tur – to sta naslov in podnaslov najnovejšega vodnika po osrednjem in najvišjem slovenskem in gorenjskem gorstvu. Napisal ga je Beljačan Helmut Lang, velik poznavalec naših gora.

V vodniku je zajel celotne Julijce, ne le vzhodnega oziroma slovenskega dela. Nekoč so tudi pod zahodnimi Julijci, veliko ljubeznijo Juliusa Kugyja, živeli Slovenci; pesnikov starejši brat Jurij Prešeren je bil nazadnje župnik v Ovčji vesi (Valbruna), kjer je tudi pokopan. Njegov grob smo obiskali že v letih, ko je bilo treba v tiste kraje še čez mejni prehod; zdaj so za tiste, ki jih zmorejo, prosto prehodne vse poti. Ste že bili na Montažu, Višu, Špiku Hudih policah, Poldnašnji špici …? Pa v Zajzeri, na Nevejskem sedlu, na planini Pecol? Zahtevnim priporočam Montaž, drugi najvišji vrh Julijcev (2753 m), začetnikom Svete Višarje in z njih pripraven vzpon na vrh Kamnitega lovca (2071 m). Z bolj številnim obiskovanjem njihovih zahodnih vrhov in dolin bomo Julijske Alpe tudi na človeški ravni spet povezali v eno celoto. Gremo v Kugyjeve Alpe, zdaj je pravi čas!

»Julijske Alpe sestavljajo jugovzhodni del alpskega loka, ki se začenja v Genovskem zalivu in se približno na sredini razcepi na posamezne gorske verige. Južne Apneniške Alpe, katerih zadnji del so Julijske Alpe, brez ostre meje prehajajo v Dinarsko gorovje. Površino Julijskih Alp so oblikovali ledenodobni ledeniki in številni kraški pojavi. Zanje so značilni ostri grebeni, skrotasti vrhovi, strme stene, prostrana škrapljišča, velike vrtače pa tudi široke doline, privlačna jezera, turkizni potoki in bistre reke ter močni kraški izviri. Na območju Julijskih Alp med številnimi vrhovi ležijo številne ravni in planine, od katerih nekatere predvsem v pašne namene izkoriščajo še danes. Bližina Jadranskega morja, prehod v srednjeevropski in panonski prostor ter na Balkan ustvarjajo podnebne in ekološke razmere, ki so temelj za posebej raznolik živalski in rastlinski svet. To naravno dediščino ohranjajo naravni in narodni parki. Zaradi lege Julijskih Alp je tukaj vedno znova prihajalo do spopadov – zlasti med prvo svetovno vojno so se gradile ceste in utrdbe in mnoge od njih so se ohranile do danes. Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo pa so Julijske Alpe spet postale gorovje, kakršno so bile v veliki meri že v času avstro-ogrske monarhije: območje, na katerem se planinci iz različnih dežel lahko svobodno gibljejo in kjer se v miru stikajo tri največje kulture Evrope.«

15.07.2014