AAO - Miha Peternel: V sredo dopoldne sta s soplezalcem vstopila v smer Humar – Škarja v Planjavi. Nenavezana sta preplezala spodnjih, lahkih 50 metrov. Še pred začetkom težav je Aleš iz neznanega vzroka omahnil, ...
... padel v vznožje in pri tem utrpel tako hude poškodbe, da mu ni bilo več pomoči.
Aleš nas je v zadnjih letih presenečal z izjemno fizično pripravljenostjo. Na leto je naredil 40 do 50 turnih smukov, poleti preplezal celo vrsto klasičnih smeri, na dveh družinskih izletih se je povzpel na dva šesttisočaka v Cordilleri Blanci v Peruju in nekajkrat pretekel Gorski maraton štirih občin.
O tem ni kaj dosti govoril, saj je bil izjemno skromen. Veselil se je vsakega trenutka, pa če je bilo to v gorah, z družino ali pri delu.
S svojo umirjenostjo in toplo besedo je znal pomagati neopazno in v pravem trenutku.
Nismo izgubili le dolgoletnega zanesljivega soplezalca, ampak predvsem zvestega prijatelja.
Iskreno sožalje izrekamo njegovi družini.
Zadnje slovo od Aleša bo v soboto, 5. julija, ob 17. uri, na pokopališču Lipica pri Škofji Loki.
V soboto, 5. julija, smo se na pokopališču Lipica pri Škofji Loki poslovili od dr. Aleša Kogoja, dr. med., specialista psihiatrije in izrednega profesorja, ki je od leta 2000 dalje vodil Enoto za geriatrično psihiatrijo na Psihiatrični kliniki v Ljubljani. Spodrsnilo mu je med plezanjem v jugovzhodni steni Planjave v Kamniško-Savinjskih Alpah, omahnil je 60 metrov globoko in niso mu mogli več pomagati. Umrl je sredi dela in velikih načrtov, star le 52 let. Izguba je neprecenljiva za družino, stroko, bolnike z demenco, njihove svojce in društvo Spominčica, ki ga je razpredel po vsej Sloveniji.
Bil je človek, ki ni veliko govoril. Veselil se je vsakega trenutka, pa če je bilo to v gorah, z družino ali pri delu. S svojo umirjenostjo in toplo besedo je znal zmeraj neopazno pomagati, in to v pravem trenutku.
Zavedal se je, da bo v Sloveniji vsako leto več kot tisoč novih bolnikov z demenco, saj se stara številčna generacija, rojena pred, med in po 2. svetovni vojni. Leta 2050 naj bi bilo že skoraj sto tisoč bolnikov z demenco.
»Še pred četrt stoletja je diagnoza demence tudi v domu starejših praviloma povzročila preplah. Skorajda nihče ni vedel, kako ravnati s temi bolniki. Šele po sestanku gerontologov s predstavnikoma Ministrstva za zdravje RS in Ministrstva za družino, delo in socialne zadeve RS se je začelo počasi širiti vedenje o demenci, hkrati pa se je izboljšalo tudi financiranje. Končno smo lahko začeli s strokovnim delom ter z raziskovanjem in zdravljenjem te bolezni, ki napada predvsem starejše ljudi,« je zapisal dr. Aleš Kogoj, tudi pionir pri raziskavah in obravnavah bolnikov z demenco, v prvi Spominčici, ki od lani izhaja kot samostojna priloga Naše žene.
Pred letom 1990 po svetu in v Sloveniji ni bilo registrirano še nobeno zdravilo za zdravljenje demence. »Zato ni čudno, da smo ugotavljali, da so svojci bolnikov z demenco največkrat preobremenjeni in v stiski, saj te bolezni ne poznajo, ne vedo, kakšne težave lahko še pričakujejo, ter predvsem ne vedo, kako v določenih trenutkih ravnati,« je še zapisal dr. Kogoj.
Ker je zaznal stisko svojcev, je leta 1996 s sodelavkama s Psihiatrične klinike v samozaložbi izdal knjižico Varovanec z demenco v družini, ki je kmalu pošla, leto dni pozneje pa je ustanovil Spominčico, Združenje za pomoč svojcem pri demenci. Dve leti pozneje je ob podpori Psihiatrične klinike v Ljubljani začel delovati še Svetovalni telefon Spominčice, katerega uspešno delovanje je leta 2002 predstavil tudi na kongresu Mednarodne zveze za Alzheimerjevo bolezen (Alzheimer's Disease International). Leta 1999 se je na njegovo pobudo pri Spominčici začel redni izobraževalni program za svojce Ne pozabi me.
Marca leta 2003 se je sestala prva skupina za samopomoč, ki jo je vodil dr. Kogoj. Teh skupin je sedaj po Sloveniji že veliko. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni – 21. septembra – so se, spet na njegovo pobudo, začele pripravljati različne aktivnosti: okrogle mize, sprehodi, razstave … Več kot dvajset let pa je dr. Kogoj, čeprav zelo zaposlen, predaval o demenci po vsej Sloveniji, zadnji dve leti tudi na Alzheimerjevih cafejih.
Zaradi njegovega strokovnega slovesa in požrtvovalnega dela je postala Spominčica članica Evropskega združenja za Alzheimerjevo bolezen (Alzheimer Europe), ki povezuje strokovnjake in bolnike z demenco iz 36 držav, s sedežem v Luksemburgu. Njihov cilj je izboljšati oskrbo bolnikov z demenco in njihovih svojcev v skupnosti.
Bil je človek, ki je izgoreval za druge, nikoli ni odklonil pomoči in je bil v močno podporo svojcem.
Z njegovo smrtjo nismo izgubili le zdravnika, strokovnjaka za demenco in alpinista, ampak tudi zvestega prijatelja, ki nas nikoli ni razočaral. Nadaljevali bomo njegovo delo in se ga vedno spominjali.
Spominčica – slovensko združenje za pomoč pri demenci, Alzheimer Slovenija