Večer v nedeljo, Gore: Druženje v sredogorju
Tatjana Vrbnjak: Izleti v okviru akcije Gremo v hribe sodijo v skupino t. i. družinskih izletov, primernih za staro in mlado
V samo petih letih je akcija Gremo v hribe postala najbolj množična pohodniška akcija obiskovanja vrhov slovenskega sredogorja. Letos akcija vabi na dvanajst planinskih izletov. Devet jih je že mimo, deseti je razpisan za soboto, 5. julija, ko se bodo podali na Kosijev dom na Vogarju, nato 16. avgusta na Kočo pri Jelenovem studencu in zadnjo avgustovsko soboto na Planinski dom na Šmohorju, kjer je tradicionalno vsako leto zaključek akcije. In kako izbirajo cilje? "Prvo leto smo povezavo s planinskimi društvi iskali mi, zdaj se javljajo sama društva, za sodelovanje je res zelo velik interes. Pozorni pa smo na to, da so izleti v vseh slovenskih regijah, da s tem 'enakomerno' spoznavamo naše slovenske kraje," razlaga Maša Meden, ki skrbi za promocijo akcije.
Vsem izbranim ciljem je skupno, da do vrhov oziroma planinskih koč vodijo lahke, nezahtevne poti, kar praviloma velja tudi za čas hoje. Skratka, izlete v okviru te akcije je mogoče uvrstiti v skupino t. i. družinskih izletov, primernih za staro in mlado. Takšna je tudi zasnova akcije. Zadovoljstvo ob osvojitvi cilja je namreč samo del celodnevnega druženja. Ob planinski koči organizirajo številne družabne nagradne igre, ob glasbi se zapleše, poskrbljeno je za jedačo in pijačo. "Še posebej nas veseli, da se na naših dogodkih ljudje družijo, da se tkejo vezi. Na primer nekatere družine so se spoznale prav pri igranju iger in se nato začele družiti tudi sicer, zdaj pa skupaj hodijo na izlete."
Akcija je že od začetka zelo dobro obiskana. "Že prvih izletov se je udeležilo po 300, 500, celo tisoč planincev. V petih letih se je naših dogodkov udeležilo skupno že preko 30 tisoč pohodnikov, ki so doslej obiskali 26 različnih planinskih ciljev. Nekaj pohodnikov se je udeležilo prav vseh izletov doslej, mnogi pa si zadajo v eni sezoni udeležiti se vseh izletov in s tem pridobijo naziv častnega ambasadorja akcije - vsako leto jih je okoli sto, lani jih je bilo 120." Letos so uvedli tudi posebno kategorijo za otroke do 15. leta, ki bodo zbrali vsaj pet žigov - ti bodo dobili naziv Zlatkov častni ambasador."
Projekt, ki je poznan tudi kot Zlatorogova tranverzala ponosa, se je porodil pred petimi leti v pripravah na praznovanje 185-letnice Pivovarne Laško. "Zaščitni znak pivovarne je zlatorog, ki je tudi osrednja figura znane legende o zlatorogu, ki je tesno povezana z našimi hribi in ki opominja na soodvisnost narave in človeka ter njuno globoko medsebojno povezanost. Z akcijo Gremo v hribe smo želeli povezati oboje: zaznamovati obletnico pivovarne in ob tem opozoriti še na ohranjanje narave in spodbujati aktivno preživljanje prostega časa. Tako na vsaki lokaciji postavimo t. i. Zlatorogov totem, ki pohodnike ozavešča o planinskem bontonu, na njemu pa je pritrjen tudi stiskalnik pločevink ter najpomembneje - držalo za vrečke Gremo v hribe, ki so namenjene vsem pohodnikom, da vanje spravijo svoje smeti in jih odnesejo v dolino. Letos smo akcijo še nadgradili, nekaterih dogodkov se udeležujejo športniki, ki jih sponzorira pivovarna. Na Kopitniku je bil tako z nami svetovni prvak v deskanju na snegu Rok Marguč, na zadnjem izletu na Šmohorju letos pričakujemo celjske rokometaše," pravi Medenova.
Pri projektu sodelujejo s Planinsko zvezo Slovenije, vsak dogodek pa pripravijo s tesnim sodelovanjem z lokalnim planinskim društvom. "Planinskemu društvu, ki upravlja kočo, kjer poteka druženje udeležencev akcije, pa Pivovarna Laško za vsak vpis v knjigo udeležencev nameni evro oziroma skupno vsaj tisoč evrov, saj v primeru, da je udeležencev manj kot tisoč, doda razliko do tisočaka, če jih je več - na Mrzlici jih je na primer bilo 1300 -, pa toliko, kot je vpisov - torej 1300 evrov. Planinska društva ta denar praviloma namenijo za obnavljanje markacij."
Tatjana Vrbnjak
Na Vogar
Prvo julijsko soboto akcija Gremo v hribe vabi na Vogar. Južno pobočje Vogarja se strmo spušča prav do Bohinjskega jezera in je priljubljeno vzletišče za jadralne padalce. Pri vzletišču, pod razgledno točko z izjemnim razgledom, kjer stoji spomenik železničarjem, padlim v 2. svetovni vojni, leži Bohinjsko jezero, pred seboj pa planinec občuduje južne bohinjske gore.
Vogar, ki je del triglavskega narodnega parka, je pogost cilj enodnevnih sprehajalcev in planincev ter nadvse primerno izhodišče za dolge gorske poti na druge bohinjske planine in na najvišje vrhove Julijskih Alp, tudi na Triglav. Do Kosijevega doma na Vogarju, 1054 metrov visoko, vodi nezahtevna pot, vzpon zahteva uro in 15 minut hoje.
In kako do izhodišča? Zapeljati se je treba do Ribčevega Laza ob Bohinjskem jezeru, nato do Stare Fužine, kjer se tik pred mostom v središču vasi zavije ostro levo v klanec do parkirišča na robu vasi. Nato pa peš po cesti do uravnave, kjer pri znamenju sledimo markacijam levo čez pašnik v gozd. Gorska, predvsem na začetku precej skalnata pot pohodnika v dobri uri pripelje do planine Vogar in Kosijevega doma. (tv)
Za lahek korak
Stopala so eden najbolj obremenjenih delov telesa, a žal jim pogosto ne namenjamo dovolj pozornosti. Vsaj enkrat na teden jim pripravimo kopel z morsko soljo ali nekaj kapljicami primernega eteričnega olja in jih namakamo vsaj deset minut. Ko jih dobro osušimo, jih zmasiramo s hranilno kremo. Če smo uporabili kremo za piling, s katerim odstranimo odmrle celice in trdo kožo na petah, je treba noge dobro umiti in posušiti, še zlasti med prsti, kjer se na vlažni koži rade naselijo glivice. Stopala so tako pripravljena za nanos vlažilne kreme ali losjona za noge. Da bodo noge lažje prenašale vsakodnevne napore, pa je dobro, da jih zjutraj nekaj minut masiramo.