Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Leteči dohtar Jurij

Slovenske novice - Špela Ankele: ... redno rešuje iz avstrijskih sten
»Djekujem, djekujem, djekujem,« je reševalcem pod Velikim Klekom ponavljal Jan.

LJUBLJANA – Podobno kot v preteklih letih so ta mesec na Brniku začele dežurati ekipe letečih gorskih reševalcev. O njih in številnih življenjih, ki so jih rešili ti leteči junaki, a tudi o težavah, s katerimi se soočajo, smo že velikokrat pisali. Naj tokrat raje pogledamo k sosedom, saj leteči slovenski zdravniki ne dežurajo le na Brniku. V Avstriji že peto leto življenja rešuje kirurg in dolgoletni gorski reševalec, sicer doma na slovenskem Koroškem. Štiri zime je vodil zdravniške ekipe v helikopterski enoti FlyMed na Mokrinah (Nassfeld), zdaj svoje leteče poslanstvo opravlja na vzhodnem Tirolskem. Skozi oči Jurija Gorjanca smo pogledali, kako so avstrijski reševalci nedolgo tega s helikopterjem AS 355-Ecuireuil, ki menda spada med najzmogljivejše, opravili zahtevno helikoptersko reševanje z Grossglocknerja.

Megla oklepa vrh
Tisto dopoldne, bilo je minuli mesec, sta se do poldneva zvrstili dve intervenciji. »Nič posebnega,« pove Gorjanc o reševanju mlade bolnice s srčno slabostjo in smučarski poškodbi goleni. Okrog poldneva pa je pozivnik letečih reševalcev, med katerimi je bil ta dan tudi slovenski zdravnik, znova zapiskal. »Innsbruški center za obveščanje črkuje na majhen ekran le najnujnejše informacije: Grossglockner, Pallavicinijev žleb, 100 metrov pod vrhom. Zlom roke, možna poškodba glave. Moj tehnik rahlo pobledi, saj mu je v trenutku jasno, da bo, kot vedno v takih primerih, največje breme reševanja padlo nanj. V helikopterju smo vedno le trije, poleg pilota in zdravnika še tehnik, ki pomaga obema, odvisno od potreb. V primeru stenskega reševanja je odgovoren za pripravo podvesne vrvi. Hitro in tiho se odpravimo in znotraj tretje minute od klica se helikopter že dviguje. Treba bo visoko, na nadmorsko višino 3700 metrov, kjer pod veliko skalo, pripet na klin v plezalnem pasu visi poškodovanec,« opiše Jurij Gorjanc.

Kaj kmalu ekipi postane jasno, da sledi eno zahtevnejših reševanj, saj vrh oklepa megla. »Kljub temu smo goro ovohali z vseh strani in preverjali, ali bi se vseeno dalo ... megle so se v vetru trgale, a le za hip, in to ne zadošča. Je prenevarno, če pilot izpred oči le za hip izgubi fiksno točko, ki mu služi za varno lebdenje,« nadaljuje sogovornik in pojasni, da je zaradi vremenskih razmer helikopter pristal na severni, koroški strani gore, kjer so ekipo že čakali gorski reševalci z vrmi, vitlo in vso drugo opremo. Ti so se vkrcali v helikopter, ki je poletel na 3600 nadmorskih metrov. »Dereze so na nogah, kot bi mignil, v roki že tiči cepin. Reševalci me malo postrani gledajo, vidimo se prvič: 'Dohtar, tu je sneg, a bo švo?' Nič jim ne govoričim o svojih gorskih izkušnjah, a ko me le hočejo navezati, jih pomirim, da sem letos na tem pobočju že tretjič. Z malo besedami se hitro razumemo. Gorski reševalci so podobni kirurgom: ne govorijo, naredijo,« se Gorjanc spominja zahtevne poti do poškodovanega češkega alpinista Jana, ki sta ga minuli mesec v neugodnih razmerah (za plezanje ni bilo zadosti mraz) zaustavilo padajoče kamenje in led.

Odneslo mu je čelado
Ko je slovenski zdravnik prišel do poškodovanega plezalca, so temu najprej zamenjali čelado: »Staro mu je odnesel udarec ledenega bloka. Imel je srečo. Z glavo ni nič hujšega. Sledi povelje reševalcem in kmalu zabrni motorna vitla, zadnje dognanje tehnike, in že se vsi trije počasi dvigujemo.« Začne se počasno sestopanje, ekipa na tleh je v stalnem stiku s pilotom, ki poskuša »predreti meglo in zalebdeti v bližini. A to ne bo šlo vsaj še naslednjo uro. Megla je vse gostejša, kot se za popoldneve v Alpah spodobi.« Na 3650 nadmorskih metrih se pred reševalci iz megle izlušči helikopter, vkrcajo se in spustijo se proti dolini: »Pilot temu reče kontroliran spust, jaz strmoglavljenje. Poškodovanec za hip začuti želodec v grlu in nemalo zatem smo v urgentni sobi območne bolnišnice v Lienzu. Poškodovancu gre v redu, čaka ga operacija. Ne zebe ga več. Vseskozi ponavlja: Djekujem, djekujem, djekujem (hvala, hvala, hvala, op. a.).«

Kdo ve, morda bo opis tega reševanja prav prišel komu v Sloveniji, kjer se v zadnjem času spet nekoliko glasneje govori o (pre)potrebnih izboljšavah helikopterskega reševanja, si misli kirurg Jurij Gorjanc: »Zavedam se, da si to in še kaj zaslužimo v Sloveniji. Vsaj tako pridni smo pri delu kot Avstrijci, če ne še bolj, resen pristop imamo tudi. Kdaj nam bo poln kufer nakladanja in onih, ki stvari organizirajo le na pisalnih mizah in se po tem, ko stvari ne potekajo tako, kot je bilo dogovorjeno, poskrijejo? Kdaj bomo spet in vedno znova znali ceniti pošteno delo in primerno naviti ušesa tistim, ki nočejo delati? Eni pač delati ne morejo in socialna država je tudi v ta namen. A da bi lahko delali vsaj tisti, ki to hočejo in zmorejo. Morda pa se spet preveč sprašujem in bi moral zgolj v hribe ...«

Ni prvič, da je Gorjanc letel v megli ...
In ker je zgodba o reševanju, ki ga popisujemo na tej strani, napisana iz prve roke, naj bo takšen tudi ta okvirček. Jurija Gorjanca sem (sicer le bežno) spoznala pred osmimi leti. Takrat smo z ekipo sedeli na Kriški gori (1471 nadmorskih metrov), priljubljeni pohodniški točki Tržičanov in okoličanov. Dekle, ki je bilo v naši družbi, je dobilo hudo alergično reakcijo, njeno stanje je bilo iz minute v minuto slabše. In tudi tedaj je vrh objemala gosta megla. Pilot vojaškega helikopterja Miklavž Škofič se nam je približeval počasi, zaradi goste megle je letel od ene do druge smreke. Poleg Škofiča in zdravnika Gorjanca so bili tistega aprilskega dne v ekipi letečih reševalcev še kopilot Tilen Berger, tehnik letalec Uroš Kržišnik ter medicinska tehnika Thomas Germ in Toni Kozelj. Dekletu je hitra pomoč iz zraka rešila življenje, ne samo ekipa reševalcev, ampak tudi vsi, ki smo bili tistega dne na Kriški gori, pa si tega reševanja verjetno nikoli ne bomo zbrisali iz spomina.

Špela Ankele

14.06.2014

09.06.2014

 

 

 

 

 

1 komentarjev na članku "Leteči dohtar Jurij"

Boris Štupar,

Članek so v SN objavili dvakrat - zato sem dodal obe povezavi ...

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti