Jutro (1934): Ob hotelu Smučarskega kluba »Ljubljane« se grade številne počitniške hišice — Potreba cest med dolinskimi in gorskimi letovišči
Jesenice, 23. junija
Visoka planota Pokljuka, kjer je vladalo do zadnjega časa pristno planinsko življenje, dobiva zdaj novo lice. Po prostranih gozdovih in zelenih senožetih je kraljeval idilični planinski mir, ki so ga motili le tu in tam udarci sekire, zvonjenje kravjih zvoncev in ukanje pastirjev — a proti koncu minulega leta je nastal v kotlini planine Goreljka pri Mrzlem studencu impozanten planinski hotel, ki ga je zgradil agilni Smučarski klub »Ljubljana«. Ta mogočna smučarska postojanka je privlačna točka za smučarje pozimi in za turiste in izletnike v poletnem času. Smučarji, planinci in prijatelji prirode in miru so začeli zdaj sami graditi v bližini hotela lastne poletne hišice, ki jim bodo pozimi za smuška zavetišča, poleti pa za počitniške domove. V enem letu je bilo na planini Goreljku pri Mrzlem studencu kupljenih okrog 15 stavbnih parcel in se pojavljajo še vedno novi kupci iz raznih delov dravske banovin p a tudi iz Zagreba in Beograda, ki bi radi gradil v senci orjaka Triglava poletne hišice in vile.
Visoka planota široke Pokljuke bo v doglednem času najbolj privlačna točka našega turizma. Po vsej planoti se nudijo turistom krasni skoraj ravninski sprehodi, ki držijo med senožetmi in smrekovimi gozdovi skoraj v osrčja naših velegor. Od Mrzlega studenca in Goreljka si v pičli uri za Javornikom, v Kranjski dolini, na Rudnem polju, na Belski planini, v pol uri na Grajski in Rečiški planini, v dveh urah na Lipanci, Konjšci, Praprotnici in Uskovnici. Planina Goreljek ima mnoga pota dobro vodo v zadostni množini in veliko sirarno — skratka vse pogoje za lep razvoj turizma.
A vendar manjka v tem romantičnem kraju Gorenjske še marsikaj, kar bi pospeševalo turizem. Manjka nam zlasti dobrih planinskih cest, kakršne imajo v Avstriji in Italiji. Planinske ceste bi bile važne prometne žile, ki bi spajale dolinska letovišča z gorskimi, tako da bi se vsa ta letovišča medsebojno izpopolnjevala ter predstavljala veliko tujsko prometno postojanko. Za gradnjo planinske ceste, ki bi držala z Bleda nad Bohinjsko Belo mimo Gorjuš. Koprivnika, Podjelja, v serpentinah v Jereko, Češnjico, Srednjo vas, Stare Fužine k Bohinjskemu jezeru, so bili načrti izdelani v pred vojni dobi. V zadnjem času oblastva spet posvečajo veliko pozornost temu vprašanju. Upajmo, da se zgradi del te projektirane ceste že v najkrajšem času. Z zgradbo teh cest bi turizem v območju Triglavskega gorovja močno napredoval. Krožne planinske ceste so velikega pomena za razvoj turizma v naših krajih. Največjega pomena bi bila cesta, ki bi se ločila od državne ceste na Slovenskem Javorniku in bi držala čez Blejsko Dobravo skozi Vingtar na Bled in odtam preko gorskih vasi Gorjuš in Koprivnika navzdol k Bohinjskemu jezeru in dalje po dolinskih cestah nazaj na Bled. Tako bi bila po najkrajši črti spojena naša planinska letovišča Planica, Kranjska gora, Mojstrana, Bled, Pokljuka in Bohinj s cesto, ki bi držala v osrčje naših velegor. Z realizacijo teh načrtov bi vsa naša gorenjska letovišča zelo mnogo pridobila na svoji privlačnosti. Gradili bi se v tem najlepšem kotu naše države novi hoteli, vile, sanatoriji in poletne hišice. Tako bi se stekal v naše kraje v višji meri denar, ki je vsemu prebivalstvu tako potreben kakor dež ob dolgoletni suši.
Jutro, 24. junij 1934