Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Lepa smučarska sezona

Freeapproved - Jaka Ortar: ... je za nami - ali - Zimi 2014 v spomin

 
Tja do začetka februarja je kazalo na švoh zimo in niti še nisem resno začel razmišljati o smučanju, le na Triglav sva skočila z Duškotom (peš) ter na Poljanski vrh s Tamaro in Klemnom, ostalo so bila bolj mraziščarska potepanja, preučevanje snežne odeje, nevarnosti plazov ipd.

Potem pa se je začelo, do začetka februarja je nad ~1800 m vrglo noro veliko snega in treba je bilo malo več na sneg. Sredi februarja se je snežna odeja že nekoliko stabilizirala, posijalo je sonce in izgovorov za smučarsko abstinenco ni več bilo.

Najprej nekaj nočnega variantnega smučanja na Starem vrhu, potem pa tri dni zapored po pršiču nad Pokljuko: Sleme, Viševnik, kraški podi pod Viševnikom. Občudovanje smrežakov na Peci, dvodnevna pravljica na Komni, nato pa konec februarja prva strmina: Južne vesine Vrtače. Ojej, kakšen začetek strme smučarije (zame ponovno) po štirih letih: neugoden sneg, brez vidljivosti (megla), zgoraj tudi veter. Potem pa je k sreči prišel marčevski anticiklon in z njim uresničevanje dolgoletnih smučarskih načrtov - mojih in od Marijane & Marka.

V malo manj kot petih mesecih se je nabralo več kot 65 dni na smučeh, več kot 40 presmučanih strmih smeri, od tega 35 zame novih, vsaj 15 pa verjetno nasploh prvič presmučanih smeri (glede na neobjave).

Ni pa bilo vedno idealno in najlepše - strmo smučanje zahteva določeno raven smučarskega znanja, pravo kombinacijo smučarske opreme, ugodne snežne razmere in tudi pravo razpoloženje, psihično pripravljenost, "glavo" smučarja. Večkrat se mi je v tej sezoni zgodilo, da je kaj "sfalilo", zato prav vseh spustov nisem v celoti opravil na smučeh. Težave sem imel predvsem z opremo oz. z njeno uporabo - v prvem delu sezone se smuči predvsem na trdi podlagi niso obnašale, kot bi si želel, a sem iz prejšnjih let vedel, da ni problem v smučarju. Zato sem izpustil nekaj najbolj trdih, strmih in hkrati izpostavljenih prehodov, skoraj v celoti pa tudi dolgo (= 5 let) zaželeno in verjetno najtežjo presmučano smer v Karavankah. To sva z Markom to sezono v vzponu "napadala" v treh popoldnevih in tretjič je bila "razmera prava", da jo je Marko presmučal. Lenuhove vesine so res izjemna smučarska smer, kar nekoliko neobičajna za Karavanke, kjer se sicer večinoma tišči po grapah in žlebovih.
Ta ne-spust je sodu izbil dno, po njem sem zamenjal smuči in razlika je bila na trdi podlagi opazna že na naslednjem spustu.

Načrtov/želja/sanj o raziskovanju "novih" smučarskih prehodov je bilo pred to sezono še veliko, a vseeno smo z M&M nekaj dni "žrtvovali" za obisk dobro znanih in že presmučanih strmo-smučarskih lepotic: Aerotika s Kanjavca, Južne stene Kočne, ZJZ obronka Malega Kanina in Laške Planje nad Rezijo, SV stene Prestreljenika, severne grape in vesin (nova) Hudega Vršiča, vesin Pihavca nad Luknjo. To so res prekrasne smučarske smeri, zaradi katerih pa lahko postaneš (pre)zahteven smučar za povprečne zime v slovenskih gorah (beri: grape in žlebove).

Nekaj nepresmučanih linij smo "za las" zgrešili oz. za kak teden dni zamudili, saj je že marčevski anticiklon pospešeno pobiral sneg, da niti ne omenajam toplih majskih noči! Tudi ugodne snežne razmere je bilo maja težje ujeti in sam sem zato ob koncu meseca zaključil - zadnji je bil Mangart (Direktna-Zimska-Italijanska) z M&M v odličnih razmerah; tak naj ostane spomin na to super sezono.

Kar nekaj smeri lahko "obkljukam" na seznamu smučarskih želja, toda to ne pomeni, da je seznam zdaj kaj krajši - nasprotno! Med vsako turo se je utrnilo še več novih idej, zato z veseljem pričakujem novo sezono. Moram pa izraziti hvaležnost Marijani in Marku - za njuno družbo, zanimive debate, za pregažene kilometre, podporo med vzponi in spusti ter predvsem, ker sta me skozi celo sezono (očitno zelo uspešno) motivirala in dopolnjevala s smučarskimi idejami. Sam se zagotovo ne bi spravil v vse te luštne flanke. Več fotografij, podrobnejše opise smeri in doživetij seveda najdete na njuni strani.

Še komentar sezone na splošno (kot sem jo videl sam - seveda so dobrodošli tudi pogledi ostalih smučarjev): verjetno najbolj plodna in strmo-smučarsko zanimiva sezona doslej pri nas.

Ponovljenih je bilo cel kup redko smučanih smeri, en košček teh:
- Direktna rokavička s Tosca,
- SV stena Prestreljenika,
- Veseli tobogan in "Mrakova smer" s Triglava,
- z Mlinarskega sedla na Zg. Ravni,
- Snowhite z Velike Martuljške Ponce,
- vse variante Pozabljene z Male Mojstrovke,
- vse variante in smeri z Mangarta na Mangartsko sedlo,
- Južna stena Kokrske Kočne,
- JZ raz Malega Draškega vrha,
- obe smeri P. Vrhovnika (leta 2006) s Križa nad Akom,
- več izstopnih variant/krajših smeri nad SV plazom Begunjske Vrtače,
- V stena Škrlatice,
- z vrha Velikega Oltarja za Ak. 

Veliko je bilo novih (tudi zelo težkih) spustov, izbor:
- Andrejeva izpod sedla Planja v Mlinarico,
- Elan s Kokrske Kočne v Povnovo dolino,
- Jugozahodna z Batognice,
- Jugozahodna poševnica z Velikega Špičja,
- Lenuhove vesine z Begunjske Vrtače na Šentanski plaz,
- Sestopna z Vrha Labrje,
- SV raz Podrte gore,
- Žabji skok z Razorja v Mlinarico,
- z vrha Tosca po Z vesinah na Bohinjska vratca,
- Sončna smer z Matajurskega vrha na jug

Nad Pecolom (IT) pa še tri strme diretisime:
- od bivaka Luce Vuericha,
- z Vrha Krnega dola
- s Špika nad Tratico.

Verjetno so bili prvič doslej v isti sezoni presmučani številni velikani Julijcev: Triglav, Škrlatica, Mangart, Jalovec, Veliki Oltar, Razor, Velika Martuljška Ponca, Visoki Kanin, Mali Kanin, po strmih vesinah pa so bili presmučani tudi Grintovec, Jezerska Kočna, Kokrska Kočna, Skuta, Dolgi hrbet.
S Triglava, Razorja in Velikega Oltarja so bili opravljeni tudi zelo redki deskarski spusti.

In kar je najpomembnejše - kljub dolgi sezoni s pogostimi obilnimi snežnimi padavinami in veliko smučarskimi dnevi v tej sezoni ni bilo smrtne žrtve zaradi padca ali plazu med smučanjem.

Zato lahko povzamem: nič ne bom(o) imel(i) proti, če se kakšna taka sezona še kdaj (kmalu!) ponovi!

Pod besedilo pa še množica (110+) fotografij

12.06.2014


Komentarji:
Andrej Trošt: Jaka, kdaj boš izdal turnosmučarski vodnik? Takšen nabor smučarskih tur in vse dokumentirano v piko si zasluži ne samo zlato motiko, ampak cel kamion zlatih smuči za naslednjo sezono:) Svaka ti čast, da si poleg službe še vse to presmučal!
Anže Čokl
: Jaka ala ti vera, čestitke in kapo dol. Tebi, Marjani in Marku ter ostalim, ki ste rezali smučarske strmine v bregovih! Fotke so odlične, fantastična sezona in lep zaključek! Naj se čimpreje ponovi!
Miha ...: Izredno rad imam poletje, ampak ob teh fotkah se mi pa kar kolca po zimi. Bravo Jaka za super sezono, fantastične fotke, opise in poznavanje vseh kucljev in grap! :) Čestitke!




Kategorije:
Novosti ALP SMU SLO Vse objave

6 komentarjev na članku "Lepa smučarska sezona"

Jaka Ortar,

Izpostavljenost lahko izraziš kot potek neustavljenega padca - menda je razlika, ali na poti (padca) ni ovir in se ustaviš po nekaj metrih v kotanji, ali imaš nekaj 10 m dolgo strmino z lepim iztekom, ali pa so spodaj skalne stopnje, čez katere bi poletel itd.

Izpostavljenost pa ni enaka "zračnosti" - med smučanjem te "stisne" zaradi zračnosti, tj. takrat, ko ne vidiš v celoti smeri pod sabo, ker se strmina pod tabo prelomi in torej ne vidiš izteka. Da je smer "zračna" rečemo (in občutimo) tudi, ko gre za izbočen teren; na vbočenem terenu (grape ipd.) se občutek zračnosti izrazito zmanjša, naklon praviloma podcenimo in oceno prav tako.

Če je prostora malo, je občutek zračnosti še posebno velik (če je le meter ali dva do prelomnice, potem pa "zrak"), če ga je veliko (nekaj 10 m), pa zbledi. Lahko pa je v obeh primerih (in tudi v grapi) povsem ista izpostavljenost - npr. enako visoka skalna stopnja, čez katero v primeru padca zelo verjetno ne bi preživel. Zato občutek zračnosti nima svojega mesta v prilagojeni švicarski lestvici, v stari ga pa že po definiciji ima, saj se tam težavnost in tveganost smučanja oceni po občutkih (zračnost) oz. s primerjavo občutkov med smučanjem različnih smeri. To je tisto, kar "te stisne".

Kaj pomeni S6- na Velikem Ozebniku? Da je smer zelo izpostavljena (kaj to pomeni na S lestvici - padec čez skale?) ali da je naklon zelo velik (mimogrede - ali ga je tam sploh že kdo izmeril?). Na Mangartu ima Italijanska staro oceno III+, pa ima mesto, kjer je izpostavljenost taka kot na Velikem Ozebniku (prečka nad steno). Zakaj torej skoraj za dve oceni razlike? Kaj bolj definira težavnost smeri - rimska ali S ocena?

Zimska na Mangartu ima res skoraj enako oceno kot Veliki Ozebnik (V, mesto S6), sta pa smeri bistveno različni:

- Zimska smer z Mangarta: V, mesto S6

- Veliki Ozebnik na Jezerca: V, mesto S6-

TODA dodati je treba še:

- višina: 400-m; mesto S6 je malo izpostavljeno, pač pa zelo strmo (redko zalit skok v spodnjem delu) IN IMA LAŽJI OBVOZ

- višina: 120 m; mesto S6- je zelo izpostavljeno in strmo (prvih nekaj 10 m z vrha) IN NIMA OBVOZA

Sta to res enako težki smeri, kot govori ocena?

Aerotik je bil prvič ocenjen po starem ocenjevanju na VI-, mesto S6+ (55°/40-50°); 16 let kasneje, ko je smer doživela 2. in 3. ponovitev v istem dnevu, nismo našli šestice ampak petico (V), to so potrdili tudi kasnejši spustaši.

Izkazalo se je, da sta imela Terčelj&Črnivec ob prvem spustu v smeri zelo strm prehod čez napihan raz in to ravno na vrhu najbolj strmega in izpostavljenega odseka smeri (50°). Ta raz je vsako leto drugačen (8:30 v tem filmu: https://www.youtube.com/watch?v=ruRMWu3GMyg#t=295), ob kasnejših ponovitvah je bil neproblematičen. Zato je stara ocena največ V, nova pa Z+ (merjen naklon: 50° (odsek)/45° (povprečje), smer je dolga 450 m).

Tudi Tosc (Direktna rokavička) ima na spisku staro oceno V. Pa je to res enakovredna smer ostalim trem peticam, navedenim zgoraj? Povprečni naklon je večji kot v vseh ostalih treh smereh, a smeri je le 100 m, izpostavljenosti pa "praktično" nobene.

Stara lestvica gleda na naklon in izpostavljenost ločeno (oz. ju meša): če je naklon "X" ALI izpostavljenost "Y", potem je S ocena taka in taka. Zato nepoznavalcu ne bo jasno, ali ima Veliki Ozebnik oceno S6- zaradi strmine ali izpostavljenosti.

V prilagojeni švicarski lestvci je pa tako, da se s stopnjevanjem strmine praviloma povečuje tudi izpostavljenost, kar je v hribih tudi običajno - že večji naklon sam po sebi poslabša verjeten izid neustavljenega padca, v bolj strmih smereh pa je tudi bolj verjetno vmes kakšna skalna/zelo strma stopnja.

Zato se najprej postavi oceno glede na naklon, potem se pogleda, ali je tudi izpostavljenost primerna tej oceni (definirana je za vsako stopnjo posebej). V primeru, da je izpostavljenost karakteristično težkega dela smeri (to je del smeri, ki je dal smeri oceno) manjša, kot bi bila glede na oceno, določeno po naklonu, se oceno nekoliko zbije - dodamo "-". Če je izpostavljenost večja, se doda "+" in se k oceni pripiše "izpostavljeno". Nepoznavalcu bo ob branju ocene takoj jasno, za kakšne naklone gre in tudi kakšno izpostavljenost lahko pričakuje.

Sedanja petica (V) ti pač nič ne pove o naklonu smeri, ne o ozkih prehodih, ne o izpostavljenosti. Tudi, če dodaš zraven S5+, še vedno ne veš, ali je tako izpostavljena ali tako strma.

Letos se je vedno znova pokazalo, da je "nova" lestvica manj subjektivna in tudi bolj preprosta za uporabo, saj je bolj konkretno definirana.

Vsem, ki ste še nekoliko skeptični do prilagojene švicarske lestvice, priporočam, da se malo poglobite vanjo in nato poskušate svojim novim smerem postaviti oceno po stari in po "novi" lestvici. Res pa je, da "nova" lestvica zahteva nekoliko drugačen pristop k ocenjevanju - ne več po občutkih in primerjavi z ostalimi smermi, ampak z merjenjem naklona, opazovanjem izpostavljenosti (ne zračnosti!).

Če se pa to komu zdi preveč, pa naj navede samo izmerjene naklone in opozori na izpostavljenost, kjer je treba - bolje samo to kot S-ocene.


Marko Kern,

Andrej,

o ocenjevanju je že tekla debata, http://www.gore-ljudje.net/novosti/65145/ in še kje drugje (glej tudi http://www.gore-ljudje.net/novosti/73983/).

Ocenjevanje po "starem" je izrazito primerjalno/subjetivno, podobno kot pri plezanju, le da pri smučanju imamo še dodatno in nezanemarljivo spremenljivko (snežne razmere), kar zadevo povsem spremeni. Dodatna težava je bila, ker stare ocene niso bile korektno prevzete francoske ocene in so bile zato samo "grobo" primerljive.

Omenjaš, da so stare ocene nazorne. Splošna ocena pa se je velikokrat izkazala za preveč subjektivno/napačno in še trenutne razmere se je nezavedno zelo hitro primešalo k oceni.

Ocena S je sploh povsem nenazorna, saj (z)meša naklon in izpostavljenost. Napiši, kaj naj bi recimo pomenila ocena S5+. V tujini so kasneje prav zaradi tega ločili strmino in izpostavljenost.

Iz naših starih ocen se tudi ne da razbrati, ali gre za smučarsko ali "sestopno" smer. Kar nekaj naših "smučarskih" smeri ima nesmučarske vložke (abzajli), ki v oceni sploh niso nikjer navedeni.

Najboljša ocena je taka, ki poda karakteristično strmino in izpostavljenost ter višino smeri (in dodatno, če je še kaj izjemnega - recimo visoka ožina ali pa nesmučarski odsek). Smiselno je tudi navesti strmino in izpostavljenost ter višino najtežjega mesta. To pa lahko narediš ne glede na to, kakšno skupno oceno (francosko, švicarsko, staro, novo ...) boš smeri dal.

Daleč najbolj priporočljivo pa je, če presmučano smer, ki še ni bila objavljena, čimprej nekje javno objaviš in označiš potek na fotki, tako da zadeva ne gre v pozabo. Klini in svedrovci namreč za smučarji ne ostanejo v smeri, smučine pa hitro zbledijo.


Marko Kern,

Andrej,

nisi odgovoril na moje edino zastavljeno vprašanje. Mislim, da ti to glede na tvoje naštete primere ne bi smelo biti težko? ;-)

Svoj prvi komnetar bi podkrepil s primerom "nazornega" ocenjevanja po stari lestvici: verjetno skoraj vsako leto smučana smer nad Pecolom, ki v bazi Gosak ni bila našteta - zato sta jo zelo izkušena alpinistična smučarja vnesla in ocenila s III+. Realna ocena po starem je dejansko slaba petica, razlika v tem primeru pač ni trivialna.

Še krajši komentar na tvoj odgovor. Tvoj citat: "Ocene veljajo za idealne razmere, vedno, če razmere niso idealne ne greš smučat in ne dviguje oceno."

Idealnih razmer v praksi ni, ocenjuje se v dobrih razmerah. Nekatere najtežje smeri so bile presmučane samo enkrat ali dvakrat in gotovo ne v idealnih razmerah, večkrat tudi v dobrih ne.

Ostalo je Jaka odgovoril.


Andrej Kecman,

Krasen povzetek res izjemne smučarske sezone. Čestitke. Nesreč, res ni bilo, vsaj težjih ne. Zasledil sem padec v Vrtači in v Petem žrelu, k sreči brez hujših posledic.

Ohraniti moramo kritično distanco do nekaterih opravljenih spustov. Dogajanje okoli Zelenice je zaskrbljujoče, mislim na obiske v neprimernih razmerah in smučanje z neprimernim znanjem in izkušnjami.

Pozoren sem bil na objavo o spustu po Veselem toboganu. Mnenja sem, da spust terja omenjeno kritično distanco. Preveč abručanja, štamfanja, premalo snega, ni bilo ravno smučanje, glede na razmere se očitno ni dalo drugače. Marsikateri spust bi si zaslužil več pompa kot ta.

Glede ocenjevanja smeri bi pa predlagal, da se držimo naših ocen, saj lepo nazorno ocenijo težave (splošna ocena in ocena najtežjega mesta), I, Z, ipd ostalo bi dal v oklepaj.


Andrej Kecman,

Marko.

Ocene v hribih so subjektivne, ker , razen naklona, ne moreš izmeriti, npr. izpostavljenosti. Ocene tudi stare so primerjalne, npr. Če je Zimska v Mangrtu (V) je naklon bolj kot ne konstanten, nima zoprnih prehodov in je podobna smeri z Velikega Ozebnika le, da ti detajl S6- v VO da vedeti, da ima vložek, ki ti za oceno S6- bolj stisne rinček kot recimo v Mangartu, ki takega vložka nima. Je pa po ocenah lažja kot Aerotik, ki ima oceno VI-(nima zoprnih vložkov). Ocene veljajo za idealne razmere, vedno, če razmere niso idealne ne greš smučat in ne dviguje oceno. Ostale podrobnosti spadajo v opis smeri, težko je vse zajeti v oceno.

Tudi pri plezariji imamo UIAA ocene rangirane na podeben način, pa se je potem prevajalo v francosko lestvico, danes se pač uporabljajo obe. Nisem sicer mnenja, da bi bilo s katero koli lestvico kaj narobe, le primerno se mi zdi, da bi pri nas ohranili našo, v Švici naj imajo svojo, Avstrijci svojo...

Pa še enkrat, res lepa sezona.


Janez Javoršek,

Jaka,

čestitke za izredne sledi ki si jih to sezono "risal" v hribih

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46167

Novosti