Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Lani umrlo 17 gornikov

Delo.si: Gorski reševalci so lani opravili 393 intervencij. V nesrečah je umrlo 32 ljudi, od tega 17 gornikov. Delo: V gore le z zimsko opremo

Kranj − Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) je lani opravila 393 intervencij, kar je najmanj v zadnjih treh letih. V nesrečah, pri katerih so posredovali gorski reševalci, pa je lani umrlo 32 ljudi, od tega 17 gornikov. Padec in zdrs še vedno ostajata najpogostejša vzroka za nesreče v gorah. Na novo pa se kot vse pogostejši vzroki nesreč pojavljajo nepoznavanje terena, izčrpanost, telesna nepripravljenost in neprimerna oprema, je na današnji novinarski konferenci pojasnil član komisije GRZS za informiranje in analizo Klemen Belhar. Obiskovalcem gora svetuje dobro pripravo in primerno izbiro ciljev ter da se na pot odpravijo dovolj zgodaj.

Gorski reševalci opažajo, da veliko obiskovalcev gora ne ve, kako naj ravnajo, če so priča nesreči. Zato so na GRZS pripravili informativno zgibanko z osnovnimi napotki, kako ravnati v tem primeru. Na voljo bo na planinskih postojankah in turističnih infotočkah.

S tem v zvezi opozarjajo, da se bo letos sneg na osojnih straneh in v grapah obdržal še dolgo v poletno sezono. V visokogorju tako še vedno vladajo zimske razmere, ki od gornikov na strmih snežiščih terjajo uporabo cepina in derez, saj obstaja velika nevarnost zdrsa. Pred turo pa priporočajo, naj zaradi žledoloma obiskovalci gora preverijo, kako je z dostopom do visokogorja.

Mi. K., kronika, STA 


V gore le z zimsko opremo

Poletno 88-dnevno dežuranje reševalcev letalcev na Brniku od 1. junija.

Kranj – Poletje utegne biti zaradi obilice poznega snega eno najnevarnejših, svarijo na Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS). Razmere v gorah so zimske, s seboj je treba vzeti cepin in dereze, pozanimati se je treba, ali je zaradi posledic žleda možen pristop, zaradi padajočega kamenja je dobrodošla čelada.

Najpogostejša vzroka gorniških nesreč sta padec in zdrs, zaskrbljujoče pa je, da so se lani med pogostimi vzroki pojavili taki, ki so povezani s slabo pripravo in neprimerno izbiro cilja. To so telesna izčrpanost, ljudje zaidejo, se izgubijo in slabo opremljeni. Dovolj zgodaj je treba od doma, kajti pozen odhod v gore pomeni tveganje, opozarja Klemen Belhar, predsednik komisije za informiranje in analize GRZS. Kot statistično nevaren šport Belhar izpostavlja aktivnosti v zraku, medtem ko sta gorsko kolesarjenje in turno smučanje dejavnosti, ki sicer postajata vse bolj množični, a sta vzrok malo nesrečam. Vsaj zaenkrat gre za statistično dokaj varni dejavnosti, navaja Belhar.

Dolgoletno povprečje kaže, da je največ nesreč ob konec tedna, ko je pričakovan povečan obisk gora. Lani pa so se dnevi, ko se zgodi največ nesreč, porazdelili čez cel teden. Še vedno pa je največ nesreč ob nedeljah, sledi jim ponedeljek.

Tudi v letošnjem poletju bo na letališču na Brniku organizirano dežurstvo helikopterske enote vojske in policije skupaj z reševalcem letalcem, zdravnikom letalcem in pripadnikom gorske policije, napoveduje predsednik GRZS Igor Potočnik. V juniju in septembru bo potekalo ob petkih, sobotah in nedeljah, v juliju in avgustu pa tudi med tednom. Zaradi pomanjkanja usposobljenih zdravnikov, na voljo jih je 14, vsakodnevno dežurstvo ni mogoče. Že lani so izšolali sedem mladih zdravnikov, vendar ti zaradi formalnosti še ne morejo samostojno dežurati.

Potočnik upa, da bodo še letos zagnali pilotni projekt združene ekipe helikopterske nujne medicinske pomoči in gorskih reševalcev. Ta projekt bi lahko bil korak k uvedbi celoletnega dežurstva. Enotna ekipa, ki bi poleg zdravnika, tehnika in letalske posadke imela tudi gorskega reševalca, bi bila pripravljena na takojšen polet in posredovanje kjerkoli. »Pripravljena dežurna ekipa je za reševanje zelo pomembna, kajti izboljša se odzivnost: ta pa je bistvena za uspeh reševanja. Hkrati zmanjša stroške tudi pri iskanju trenutno prostega zdravnika, za kar letno porabijo okrog 50 ur letenja, pri čemer vsaka ura stane 3000 evrov. Ta sredstva bi lahko preusmerili v stalno prisotnost dežurne ekipe«, je dejal Potočnik.

Nasveti planincem, alpinistom in vsem drugim obiskovalcem gora, kako ravnati ob nesrečah, so zbrani v najnovejši zloženki, ki sta jo pripravili GRZS in Planinska zveza Slovenije(PZS), na voljo pa bodo v turističnih informacijskih točkah in planinskih postojankah. Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS, meni, da veliko pohodnikov ne zna ravnati prav in so v breme reševalcem, med reševalno akcijo so »firbci« nezaželeni. Prav tako so objave fotografij ponesrečenca na družabnih omrežjih, blogih ali spletnih straneh neetične, opozarjata GRZS in PZS.

Marjana Hanc  

28.05.14, 13:38

 
Gorski reševalci so lani posredovail v 393 intervencijah.
Foto: Igor Modic / Delo


G-L, 26.05.14: GRZS - novinarska konferenca


28.05.14, 18:00

Prikaz vaje gorskega helikopterskega reševanja.
Foto: Blaž Samec/Delo 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti