Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Spor v SPD

Jutro (1924): O »sporu« se pravzaprav ne more govoriti.

Niti »opozicija« — niti »vlada« — odbor nimata namena, da bi posnemala našo narodno skupščino. Co je zadnji občni zbor potekel burneje, kakor je bilo v obojnih intencijah, je temu pač krivo le marsikatero nesporazumljenje, ki bo na prihodnjem občnom zboru pač odpadlo, če bo vsakdo svojo mnenje zastopal popolnoma korektno in v duhu spravljivosti in planinskega tovarištva.

Po prevratu je SPD dobila poleg nekaterih koč DOeAV tudi planinski hotel pri sv. Janezu in Zlatorog, oba ob Boh. jezeru. Po mnenju, ki se v zadnjih 4 letih med planinci, t. j. izvršujočimi turisti, neprestano ponavlja, ta pridobitev društva ni baš prinesla sreče. Trideset let je društvo osredotočalo svoje delovanje na koče in pota, in njegovo delo je bilo nacionalno, naperjeno proti nemškemu zavojevanju naših planinskih postojank in krajev. Obenem je društvo budilo smisel za naše planinske kraje, smisel za pohajanje na planino in za vso, kar je v socialnem in zdravstvenem oziru zvezano z izvrševanjem turistike. Vsak šport je eminentno vzgojnega in socialnega pomena in turistika je pravcati ljudski šport.

Z novimi hotelskimi interesi se ti prvi in pravi cilji planinskega društva ne krijejo. Gojenje letovištva je sicer gospodarno važna naloga. Švica, Tirolska, Italija so nam vzor. Kar se pri nas v tem oziru ustvarja, bodi napravljeno po tem priznanem vzorcu. Tudi Dalmatinec bi se zahvalili, če bi pri njih kakšno planinsko društvo pričelo delati konkurenco hotelom. Pri nas jo hotelerijo treba vzgojiti. Zrasti mora iz domače gostilničarske obrti, in če so SPD udeležuje, mora to storiti v smeri, da postanek in vzrast slovensko hotelerije podpira, ne pa zavira iz ozkosrčnega ozira na konkurenco.

Tudi v Bohinju bi zdrava konkurenca le koristila. Planinci se že nekaj let pritožujemo, da ponehava skrb za koče in pota. Čeprav je marsikateri očitek neupravičen ali vsaj pretiran, je gotovo to, da je nekaj važnih postojank naših gorah, za katere so je brigala izključno le iniciativa turistov - športnikov, in draga zasebna iniciativa. Vodič je izšel mimo društva, propagande skoraj ni; zavetišč za silo ni niti na Kriških podih, niti v grebenu Škrlatice. Pri Tamarju vse propada, ne da bi se kdo pobrigal, na Veliki planini je nočevanje mučno in odkar so tam pripravili odeje, stane noč na skupnem ležišču 15 Din, kar je v primeri z drugod uprav horendno mnogo. Pritožbe se čujejo glede Sedla; da ni bilo uspeha na Mrzlem studencu in v Kamniški Bistrici, se občo pripisuje okostenelosti in nerazumevanju tam odločujočih faktorjev, in vendar mislimo planinci, da je morda tudi pri našem društvu nekaj krivde, češ, da ni bilo dovolj agilno. O tem so seveda mogoča razna mnenja, in ni treba, da si zaradi razlike skočimo v lase. Nezadovoljneži grajamo, da ni dovolj iniciative pri pridobivanju polovičnih voženj — druga udruženja so jih znala pridobiti, ker so bila iniciativnejša! Na Korošici Stoji podrtija, Kocbekova koča je v zadnjih zdihih. Markacije po raznih važnih prehodih so izginile. Končno je k vsemu temu prišel še krepki razmah zimskega športa in zimsko turistike. Pojavila, so je neobhodna potreba po možnosti prenočevanja v kočah pozimi, in pomanjkanje najpotrebnejše opreme, t. j. 2—3 posod, kuriva in vsaj par žimnic. V tem oziru so planinci ponekod naleteli na prav neupravičeno starokopitnost in odklanjanje.

Vse to stane seveda denarja, in upravičeno opozarja odbor na dejstvo številnih vlomov, naglaša nenaklonjenost drž. železnic, Gozdne uprave in Kamniško korporacijo, ter končno pojave, ki dokazujejo, da niso vsi planinci disciplinirani niti dobri upravni sotrudniki. Glede hotelov pa naglaša odbor polog gojenja prometa itd. tudi dve dejstvi: Prvič hotele pač imamo in jih moramo vzdrževati in tudi primerno razvijati, drugič pa ... iz njih dobička se bodo mogle kriti potrebo turistike glede koč, opreme in potov. Ni dvoma, da je ta odborov ugovor tehten. Seveda se pa tudi tu zopet oglaša kritika, ki pravi, da dohodki hotelov ne prenesejo nameravanih investicij, ki bodo potrebne še mnogo let; in da dohodki že doslej niso v zadostni meri šli v prid kočam itd.

Dalje se graja, da na nekaterih postojankah gine avtoriteta, da gledajo oskrbniki na prevelik zaslužek, društvo da premalo dobi, pa vendar da nesejo koče že same toliko, da bi poleg hotelov zaslužile večjo pažnjo itd. O vsakem takšnem ugovoru se da govoriti. Po pojasnilu bi odpadlo marsikatero nesporazumljenje. Za zahtevanje in dajanje informacij je edini forum občni zbor. Tu jo mesto kritike. Žal je na zadnjem občnem zboru vkljub naglašanju, da ni osebnih nasprotstev, kritika naletela na odklanjanje, ne da bi so drugačno stališče utemeljilo z zadovoljivimi podatki. Takšno neumestno tretiranjo velikega števila društvenikov, ki si sicer na slučajno večino prav nič ne domišljajo, je dovedla do njih odpora, do razburjenja. Neumestni »komandoton« in pa hujskajoči nastop trojice, četverice užaljencev v ozadju dvorano je povzročila, da je del športnikov končno odborovo odločitev sprejel s ploskanjem. Prvi demonstraciji je sledila druga, in obe sta bili odveč.

Izglasanje »opozicionalnega« predloga ni trebalo imeti za posledico demisijo. Predlog je zahteval, da se s celotno zgradbo Zlatorogovega gosp. poslopja (»ledenice«) preneha, da bo mogoče omejiti zgradbo na skromnejši obseg. Ni pa bilo rečeno s tem, da se sploh vse prepreči. Sprejemanje posredovalnih predlogov ni bilo potrebno, ker je bil že »opozicionalni« predlog lojalen in je zahteval le, da občni zbor izve, v čem je upravičena višina te proračunsko postavke. Če stane koča na Krvavcu le 200.000 Din, zakaj naj Zlatorogova ledenica in 4 sobe nad njo stanejo 280.000 Din, če glavni zidovi že stoje? O tem ni bilo pojasnila, vkljub govorjenju sem in tja ... Zadeva pa ni niti politična niti osebna, marveč zgolj stvarna. Ni dvoma, da bo prihodnji občni zbor zadevo uredil na zadovoljstvo vseh planincev, dolinskih in višinskih, vlade in opozicije. Nikdo nima namena, da bi zgago delal, pogreške, z obeh strani storjene, se morajo lojalno priznati, jeznoriteži iz ozadja bodo pa in odboru in opoziciji storili uslugo, če so prihodnjič raje oglase k besedi. Bo vsaj debata zabavnejša, kakor zadnjič.

G. dr. Tominška smatramo vsi planinci — športniki za svojega starešino in mu zaupamo tudi takrat, ko kritiziramo odbor, kateremu on načeljuje. Tudi takrat, kadar graja opozicijo, je on za nas »dr. Planinšek« iz prejšnjih letnikov Vestnika, in če so naši mladi bili zadnjič nazadnje preveč višinski in gorati, naj si zaslugo pripišejo planinci, ki niso planinci.

Dr. V. K.
Jutro, 29. april 1924

29.04.1924

dLib.si

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti