Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Spor za kamniške korporacijske pašnike

Slovenec (1934): Kamnik, 17. maja.

Zakon o agrarni reformi je dosegel nekoliko tudi v posestvo kamniške meščanske korporacije, ki je, kakor znano, posestnica gozdov in planin v dolini Kamniške Bistrice. Vse do vrha Krvavca, Grintovca in Velike planine sega oblast meščanske korporacije, ki je agrarna skupina 194 kamniških meščanov in ne morda veleposestvo, kakor se navadno nepoučeni izražajo. Ta agrarna skupina ima v lasti okrog 3000 ha gozdov, ostali svet pa obsegajo pašniki in nerodo-vitno skalovje naših gorskih velikanov. Popolnoma razumljivo je, da so gozdovi upravičencev agrarne skupine kamniške korporacije izvzeti iz agrarne reforme, ker se omenjeni zakon nanaša samo na veleposestva.

Lani so zahtevali zastopniki planšarske zadruge in občin, ki leže severno od Kamnika, naj bi so na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme razlastile vse planine in pašniki meščanske korporacije, češ, da jih ta ne uporablja zase. Te sporne planine so Konjščica, Dol, Rsenik, Vršič, Planjava, Sedlo, Mokrica, Košutina itd.« ki naj bi bile po želji zainteresiranih spojene med seboj s širokimi pasovi, da bi pozneje ne nastal kak nesporazum med korporacijami in novimi posestniki glede dohodov na planine. Zato naj bi se uredila tudi dogonska pot s Kopišč. Ker so reflektanti zahtevali razdelitev vsega ozemlja, ki je v mapah zabeleženo kot planine, bi na ta način prišlo v poštev okrog 2400 ha. Med to površino pa je zdaj že lep del starih gozdov, ki jih kot zaščitene gozdove v najvišjih legah niti ne smejo sekati.

Oblast je v poletju razpisala na Veliki planini razpravo za ugotovitev planin in za drugo kulturo nesposobnih pašnikov, ki pridejo v prvi vrsti v poštev za oddvojitev v agrarne namene. Navzoči so bili zastopniki kamniške korporacije in vseh zainteresiranih občin, pašniške zadruge in okr. kmetijskega odbora. Spor za korporacijske pašnike prav za prav ni nič novega. Že pred leti so si najemniki teh planin lastili pravico, da jih zahtevajo zase, korporacija pa je vse te pravice odkupila, s čimer so postale planine zopet njena izključna lastnina,. kakor so bile že od nekdaj. Planino je korporacija zopet oddala v najem, še pred razpravo na Veliki planini pa se je odločila, da jih bo pričela sama izkoriščali. Tretina korporacijskih upravičencev so revni poljedelci in živinorejci, ki mi prej oddajali živino na planine in plačevali najemnikom korp. pašnikov določeno pristojbino.

Težave, ki so nastalo z zastojem lesne trgovino in splošen padec dohodkov, so prisilili tudi korporacijo, da posveti več pozornosti živinoreji.
Korporacijski upravičenci, ki se pečajo s poljedelstvom in živinorejo, so osnovali lastno planšarsko zadrugo, da bodo lahko na gospodarski podlagi pravilno izkoristili lastne planine, jih izboljševali in urejevali način paše. Za načelnika zadrugo je bil izvoljen posestnik g. Ivan Polak. Kakor je videti, bo zdaj spor za korporacijske pašnike končan na ta način, da bo nova zadruga, ki je že vpisana v zadružni register, prevzela od meščanske korporacije vse gozdove v izkoriščanje.

Slovenec, 20. maj 1934
 

20.05.1934

dLib.si

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45900

Novosti