Delo, Šport: ... Soglasje komisije za odpravo na tuje
Zbor slovenskih alpinistov bo 23. marca - Alpinistični odsek Slovenija šport
LJUBLJANA - Na seji komisije za alpinizem so sprejeli koledar akcij za leto 1984, nato pa so zaradi pomanjkanja prijav ponovno razpisali natečaj za člane nove KA, tako da bo zbor alpinistov 23. marca lahko potrdil imenovanje nove KA.
KA je dala soglasje za ustanovitev novega alpinističnega odseka AO Slovenija šport. Njegov načelnik bo J. Valant, plezalno šolo pa bo vodil J. Sabolek. Odsek šteje 10 članov. Nadalje KA obvešča, naj zainteresirani odseki prijavijo količino klinov, ki jih nameravajo kupiti. Do sedaj je naročenih že več kot 5000 klinov, cena za sedaj še ni znana, je pa odvisna od količine.
Izdelali so tudi seznam vseh alpinističnih odsekov in sekcij, poslali pa ga bodo vsem AO in AS. Na sestanku so se dogovorili tudi, da ostane v veljavi dogovor o plačevanju 100 dinarjev, ki se stekajo v sklad za reševanje v tujini. Plačan prispevek pa je tudi pogoj za registracijo. Tudi letos je potrebno oddati izkaznice s potrdili o plačilu prispevkov do 31. marca. KA soglaša z ekipo slovenskih alpinistov, ki bodo odšli na Škotsko. To so Ž. Trušnovec, ki bo vodja, J. Humar, R. Kovač, M. Kregar, S. Svetličič, in I. Škamperle. Hkrati pa je bila izbrana tudi prva selekcija za odpravo na Yalung Kang. V njej so Bence, Benkovič, Bergant, Biščak, Černilogar, Česen, Frantar, Humar, Jereb, Krničar, Kolar, Kozjek, Kregar Lenarčič, Podgornik, Poljanec, Rozman, Svetličič, Štremfelj in Tomazin. Prvo žensko selekcijo pa sestavljajo I. Komprej, L. Honzak, M. Frantar in M. Štremfelj. Komisija je bila tudi obveščena o odpravi, ki jo pripravlja PD in AO Tržič. Odpravo sestavljata Filip Bence in Borut Bergant, ki bosta poskusila osvojiti dva osemtisočaka Broad Peak in Gasherbrum II. Hkrati pa si bosta ogledala tudi možnosti za novo smer na K2, ki je cilj ene prihodnjih JAHO.
Registracija 1984
Podkomisija za gorske vodnike pri KA obvešča, da bo registrirala gorske vodnike za leto 1984 do 31. marca.
Zimski republiški alpinistični tečaj
Komisija za alpinizem prireja zimski republiški alpinistični tečaj na Komni od 23. do 31. marca. Prijave je treba poslati do 15. februarja. Cena tečaja je 6000 din, komisija pa prispeva 1000 din. Za tečaj je obvezna popolna zimska oprema in znanje smučanja. Prijave veljajo prav tako tudi za alpinistične inštruktorje in gorske vodnike.
V Turčijo in Iran
NOVI SAD - Komisija za odprave PZ Vojvodine, opogumljena nad lansko akcijo, za letos spet pripravlja nekaj podobnega. Z avtobusom naj bi obiskali Turčijo in Iran, vmes pa so načrtovani vzponi na Ararat, Kuh-i- Savalan in Demavend. Če bi šlo vse kot načrtujejo, bodo pripravili tudi vse za vzpon na Kilimandžaro. Infor-macije posreduje Lazar Popara, Ul. Gagarinova 10/7, 21000 Novi Sad.
Znaki za alarm v gorah
Mednarodna zveza UIAA je izdala plakat v petih jezikih dimenzij 42x30 cm, na katerem so narisani dogovorjeni znaki, s katerimi prosimo za pomoč v gorah ali pa signaliziramo, da pomoči ne potrebujemo.
Tokrat zahtevnejše branje
V novi številki Planinskega vestnika prispevki, ki bodo terjali več kot lahkotno prebiranje - Vloga in položaj planinstva
LJUBLJANA - Za prvo letošnjo številko Planinskega vestnika lahko rečemo, da bo spet zadovoljila širok krog bralcev, vendar pa je treba tudi opozoriti, da bo več člankov zahtevalo pozorno branje, saj prinašajo veliko misli in podatkov, ki bodo od bralcev terjali več kot zgolj lahkotno prebiranje.
Že uvodni članek izpod peresa urednika P V Marijana Krišlja bralce navaja k razmišljanju o planinstvu, njegovi vlogi in položaju v naši družbi. K odgovoru na zastavljena vprašanja poziva znanega planinskega delavca in pisatelja, profesorja Evgena Lovšina, vendar bodo na zastavljena vprašanja po svoje verjetno poskusili od-govoriti tudi drugi planinci.
Za prispevek Marjana Lipovška z naslovom Nekaj pripomb, pojasnil in spominov, pa bi lahko rekli, da sicer prinaša precej zanimivih podatkov, ocen in misli, še zlasti, ko govori o nekaterih pomembnejših, a mogoče prepogosto pozabljenih pionirjih slovenskega planinstva, res pa so nekatere pripombe, kot ugotavlja že avtor sam, namenjene le ozkemu krogu planincev.
Precej bolj lahkoten je zapis doktorja Frana Skaberneta, ki je objavljen kar v starinskem jeziku, saj je bil zapisan že leta 1939 in je bil verjetno namenjen predavanju na Planinskem društvu Ljubljana-Matica. Kar bodo bralci zvedeli o prepustnicah za obisk Zahodnih Julijcev in predvsem Rezije, bodo prav gotovo primerjali s se-danjimi prizadevanji planincev za oprostitev plačila pologa za planinske izlete v sosednje države.
Mlade bralce in zlasti alpiniste bodo prav gotovo pritegnili članki, ki govorijo o uspešni lanskoletni odpravi AO Rašica v Cordillero Vilacabamba. Prispevki poročajo o vzponih članov odprave in prikazujejo razpoloženje na odpravi.
Pavle Šegula se je tokrat v Vestniku oglasil kar z dvema prispevkoma. Še zlasti prvi, ki govori o (ne)varnem varovanju z vrvjo na snežnih in ledenih pobočjih, bo pritegnil pozornost alpinistov in tistih, ki zahajajo v gore tudi pozimi. Članek prinaša nekaj novih ugotovitev in pogledov na uporabnost vrvi na ledenikih. Čeprav bi čla-nek mogoče bolj sodil na strani Alpinističnih razgledov, je zaradi vse bolj množičnega zimskega obiska naših gora in zaradi vse pogostejših obiskov višjih tujih gorstev prav, da o tem spregovori tudi Planinski vestnik. Pavle Šegula pa v januarski številki piše tudi o lanskoletnih nesrečah v snežnih plazovih. Zaradi pomanjkanja snega so lani pri nas zabeležili le dve nesreči v snežnih plazovih, podatki pa govorijo, da so drugod po svetu plazovi terjali kar veliko žrtev. Ker bo letos v gorah kot kaže več snega, članek poziva obiskovalce zasneženih gora k previdnosti.
V januarskem PV moramo omeniti tudi članek Aleksandra Čičerova, ki razlaga, zakaj so trzinski planinci svojemu društvu, ki bo v teh dneh praznovalo prvo obletnico, dali ime Onger. Treba je opozoriti tudi na Pesniške previse - planinske pesmi različnih avtorjev, ki jih je zbral in s pripombami opremil France Vurnik. To so pesmi amaterjev, izražajo pa čustven odnos njihovih avtorjev do gora in globino planinskih doživetij. Prav s tem v zvezi moramo Francetu Vurniku očitati njegov pomislek o tem, ali smo sploh še zmožni zaznavati naravo.
V rubriki Alpinistične novice pa bo bralce, ne le alpiniste, prav gotovo pritegnil zapis Janeza Bizjaka o okrogli mizi o našem alpinizmu.
MIRO ŠTEBE
Američani o alpinistih
TOKIO - J. Bridwell in J. Long, ki sta se proslavila v šestdesetih in sedemdesetih letih v Yosemitih, sta se med obiskom v Tokiu pogovarjala z urednikom revije Iwo To Yuki. Med drugim sta omenila tudi, da je alpinizem eden manj pomembnih športov v ZDA in da imajo ljudje plezalce za norce, ki s takim tveganjem ne zaslužijo nobenega denarja.
Vrzel pri podatkih o snegu in plazovih
Poročanje o snežnih razmerah v gorah je nadvse koristno
LJUBLJANA - Služba za varstvo pred snežnimi plazovi pri Hidrometeorološkem zavodu SRS ima za spremljanje stanja snežne odeje in za opazovanje snežnih plazov organizirano mrežo opazovalnic na območju Julijskih Alp, Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Vsak dan se zbirajo podatki s postaj Kredarice, Rudno polje, Vogel, Komna, Vršič, Planica, Kanin, Predel, Ljubelj, Jezersko in Krvavec. Postaje s področij nad gozdno mejo, ki so za turne smučarje najbolj zanimive, so redke, zato so podatki o dogajanjih na teh področjih nepopolni. Da bi zapolnili to vrzel, služba za varstvo pred snežnimi plazovi poziva turne smučarje, alpiniste in vse planince, ki zahajajo v zimske gore, naj ji porocajo o snežnih razmerah, stanju snežne odeje in o opaženih plazovih. Še posebej so za službo za varstvo pred plazovi in za komisijo za snežne plazove GRS zanimivi podatki o plazovih, ki so - četudi brez škode - zajeli obiskovalce gora.
Poročila je treba posredovati na tel. (061) 314-933. Obiskovalci zimskih gora si bodo na ta način zagotovili banko podatkov, ki jim lahko koristi pri načrtovanju in vami izvedbi zimskih tur.
OD TOD IN TAM
Veliko zanimivega
CELJE - V Novem tedniku je izšlo že drugo nadaljevanje zapisa Boža Jordana o poteh XIV. divizije in o planinski vezni poti v čast temu velikemu pohodu, kar je še posebej zanimivo za naše transverzalce. Po dolgem času se je pojavila tudi rubrika »Planinski kotiček«, na športni strani pa izvemo, da so se med tiste, ki so jih predlagali za najuspešnejše celjske športnike v lanskem letu uvrstili tudi Franček Knez, Marijana Šah in odprava »Gaurišankar83«.
Planinstvo nekoč in danes
ZAGREB - Jeseni bo v okviru proslav 110-letnice organiziranega planinstva Planinska zveza Hrvatske priredila simpozij »Planinstvo nekoč in danes«. Na programu bo ob slovesni akademiji, tekste pa je potrebno posredovati čim prej, da jih bodo lahko pravočasno razmnožili.
Bilogorski planinar
KOPRIVNICA - Tudi PD Bilo, ki izdaja revijo Bilogorski planinar, je moralo v zadnji številki objaviti nove cene. Poslej bo vsaka številka po 40 din, revija pa izhaja trikrat letno. Na 20 straneh običajnega formata je za vsakogar kaj zanimivega, od popisa tovariškega srečanja »Bilogora ’83), planinskih pesmi do planinskih tur, koč in speleoloških objektov. Celo šal ne manjka in tudi reklam ne, saj sredstva zbrana s naročnino ne zadostujejo za izdajanje.
Nesreča gorskega reševalca
TRAVNIK - Znani gorski reševalec in poznavalec vlašičkega gorskega masiva Salih Incič, član travniške postaje GRS, je 25. decembra lani iz planinskega doma opazil, da se je vnela suha trava in preti požar. Brez obotavljanja se je lotil gašenja. Toda sredi dima, je kakor kaže, spregledal strmino, padel skoraj 300 metrov globoko in se ubil.
F.S.
Zemljevid Tibeta
KATMANDU - Fondacija Mount Everest in Kraljevsko geografsko društvo pripravljata izdajo močno potrebnega zemljevida. Za to potezo so se odločili zaradi odpiranja potovanj v Tibet in Sinkiang ter pomanjkanje modemih zemljevidov tega področja. Karta bo zajemala območje med Tien Shianom na severu, vznožjem Himalaje na jugu in Pamirjem ter Minya Konko na vzhodu in zahodu, razmerje pa bo 1:3 milijone, velikost pa 108x86 cm. Priložen bo vodič, ki bo poleg gora, rek in jezer vseboval kar največ informacij o komunikacijah- cestah, železnicah in letališčih.
Stota številka
TOKIO - Izšla je stota številka japonske revije Iva To Yuki, ki je posvečena alpinizmu. Začeli so jo izdajati na vrhuncu alpinističnega booma na Japonskem leta 1958. Revija objavlja članke in kroniko vzponov v Evropskih Alpah, Himalaji, Hindukušu in Andih, prav tako pa tudi o plezanju v Severni Ameriki.
ALPINISTIČNE NOVICE
Spodnji Ledinski slap
I. Tomazin in S. Rehberger sta 14. januarja opravila prvo ponovitev spodnjega Ledinskega slapu (90°/70°-80°, 140 m, 4 ure). Zaradi močnega vetra so ju ves čas zasipavali plazovi. Markič, Zaplotnik, Štremfelj so 1981. leta prvi preplezali ta slap.
Grapa med Srebernjakom in Ribežni
Slavc Svetličič in Peter Poljanec sta 15. t. irf preplezala zimsko grapo med Srebernjakom in Ribežni (V+, 75° -85°, 45° -55°, 10 ur, 800 m). Razmere so bile še kar ugodne, le vreme jima je nagajalo, saj je dopoldne pri vstopu deževalo, zgoraj pa je padala sodra, ki ju je ves čas zasipala.
Samotova grapa
Edo Kozorog (Soški AO) in Igor Škamperle (AO Postojna) sta 14. t. m. preplezala grapo v JZ steni Maselnika (Krnsko pogorje). Smer po grapi sta poimenovala po pokojnem prijatelju, ki se je ponesrečil pri sestopu iz Krna. Samotova grapa je visoka 400 m, težave pa se gibljejo od III-IV, mesta 70°, ostalo 40°. V dobrih razmerah sta jo preplezala v 3 urah.
Veliki hudi graben
Frane Kemperle in Dare Božič sta 14. t. m. preplezala Veliki hudi graben. Ko sta prišla na bivak pod Grintavcem je bil ta ves zameten s snegom zaradi zvitih vhodnih vrat. Naslednji dan sta odmetala sneg in delno tudi popravila vrata. Istega dne pa sta Bojan Pollak in Cene Berčič preplezala Severno grapo v Brani.
Slapovi v Tamarju
Dve navezi sta v soboto preplezali Centralni slap v Tamarju. To so bili Ines Božič (Obalni AO) in Janez Skok ter Igor Hercog z Markom Klopčičem (vsi AAO). Aleš Dolenc in Zoran Radetič (AO Matica) pa sta plezala v desnih slapovih. Zaradi otoplitve so imeli zelo slabe razmere, pa še plazovi so jih zasuli.
Slap Lucifer
Igor Jamnik in Bori Osojnik (AO Matica) sta preplezala slap Lucifer v Martuljku.
Občni zbor AO TAM
Člani AO TAM iz Maribora so na občnem zboru ocenili minulo sezono in bili z njo kar zadovoljni, saj so preplezali 930 tur vseh težavnostnih stopenj. Z AO Kozjek so organizirali odpravo v Kavkaz, plezali pa so tudi v Centralnih Alpah, Hochschwabu, Paklenici in Durmitorju. Za novega načelnika so izbrali Andreja Napotnika, med pripravnike so sprejeli Aleša Fureka, alpinisti pa so postali Borut Kos, Darinka Lečnik in pa Matjaž Šuen, ki ima do sedaj že 140 vzponov.
Občni zbor AO Matica
Tudi člani AO Lj. Matica so na svojem občnem zboru pred dnevi ocenili svoje delo v lanski sezoni. Za načelnika so ponovno izvolili Staneta Belaka. Odsek šteje 21 članic in 79 članov, od katerih je 88 aktivnih preplezalo 2006 smeri, med temi je bilo 1651 plezalnih vzponov, 53 pristopov nad 3500 m, 184 zimskih pristopov in 118 turnih smukov. Priredili so odpravo v Himalajo (Gangapurna) njihovi člani pa so se udeležili tudi drugih dveh himalajskih odprav (Manaslu in Gaurišankar). Plezali pa so tudi v Centralnih Alpah, Dolomitih, Z. Julijcih in Rili (Bolgarija). Najbolj se je izkazal Pavle Kozjek, ki je preplezal 108 smeri, imajo pa tudi tri alpinistke, ki spadajo v vrh slovenskega ženskega alpinizma (V. Kunaver, L. Honzak, M. Dolenc).
Predavanje češkoslovaških alpinistov v Ljubljani
Češkoslovaški alpinisti, ki končujejo plezanje v Julijcih, bodo imeli 25. januarja ob 16. uri predavanje z dia-pozitivi in 8 mm filmom iz Paklenice. Predavanje bo v dvorani Akademskega PD na Kersnikovi 4. Vsi alpinisti in planinci vabljeni.
Alpinistični razgledi
Izšla je dolgo pričakovana 18. številka AR, za katero so si naslovno stran sposodili vražička, ki je bil simbol festivala alpinističnih filmov v Les Diableretsu.
Na ovitkih so skice smeri Vrnitev odpisanih, Jugoslovanske v Dome de Neige des Ecrins (Dauphineja) ter dveh smeri v El Capitanu. Resnica o resnici je Mlačevo uvodno razmišljanje o prostem plezanju in posledicah pomanjkljivega informiranja o njem. Serija Veliki pionirji alpinizma se nadaljuje o Pierru Allainu, Igor Radovič pa razglablja o alpinizmu, njegovi zgodovinski pogojenosti in njegovem mestu v športu in družbi. Jani Bele se je zamislil ob letošnjih nesrečah, Peter Markič pa išče to, kar nas združuje, ne pa kar nas ločuje. Tehnični del AR pričenja Bine Mlač z Zgodovino lednega plezanja (I. del), nadaljuje Slobodan Žalica z Velikimi stenami BiH (V. del), opisanih je nekaj prvenstvenih smeri, Pavle Kozjek poroča o Mednarodnem alpinističnem srečanju v La Berardu, Igor Škamperle pa o plezanju v Yosemitih spomladi 1983. O meddruštveni odpravi PD Idrija in Tolmin v Cordillero Real v Boliviji pa poroča Žarko Trušnovec.
France Malešič želi s pregledom smrtno ponesrečenih v alpinistično zahtevnem svetu 1969-1983 predvsem to, da bi se iz tega kaj naučili in bi bilo manj nesreč.
O Nejčevem stolpu in še o čem razmišlja Luka Krničar, članek Spoznajmo svojo organiziranost Pavleta Šegule pa bi bil lahko zgled marsikateremu organizatorju v AO. I.K.
Bivaki v Sloveniji
Glede na znane podatke, ki nam jih pošiljajo PD, imamo v Sloveniji 14 bivakov. To so v Julijcih:
Bivak pod Luknjo, 1430 m, v gradnji, imel bo 6-8 ležišč, odprt
Bivak pod Špikom, 1530 m, zaklenjen, 6 ležišč z odejami, ključi se dobijo pri Omanu v Martuljku
Bivak I (Velika Dnina, odprt, 5 ležišč z odejami, 2180 m
Bivak II (Pod Rokavi), odprt, 5 ležišč, 2140 m
Bivak III (Za Akom), 1340 m, zaklenjen, 8 ležišč z odejami, ključ se dobi na Jesenicah v pisarni PD Jesenice
Bivak IV (Na Rušju), 1980 m, odprt, 8 ležišč z odejami
Maretov dom v Martuljku, 930 m, 20 ležišč
Zavetišče (bivak) Železarjev na Zadnjem Voglu, 1420 m, 12 ležišč z odejami, ključ se dobi na Jesenicah v pisarni PD
Bivak na Črniku nad Drežnico, 1500 m, odprt, 6 ležišč
Bivaki v Kamniško-Savinjskih Alpah:
Bivak pod Ojstrico, 1700 m, 4 ležišča z odejami, ključ v pisarni PD Celje
Bivak pod Skuto, 2104 m, odprt, 12 ležišč
Bivak v Storžiču, 1750 m, odprt (začasno), 6 ležišč z odejami
Bivak v Kočni, 1953 m, 6 ležišč z odejami in pečico, ključ se dobi na PD Kranj
Bivak P. Kemperla pod Grintavcem, 4 ležišča, odprt.
Značilno za večino bivakov je, da ne leže ob nadelanih poteh in so težko dostopni. Zato dostop do njih zahteva že poleti, posebej pa še pozimi popolno opremo in tudi znanje uporabe te opreme. Opremljeni so le z najnuj-nejšim - ležišči in odejami, vse ostalo pa mora imeti planinec-alpinist sam.
Zadnje čase opažamo, da nekateri obiskovalci puščajo za seboj pravo razdejanje, odprta vrata in umazanijo za seboj.
Poljaki na Tirič Miru
J. Nyka poroča o uspehu Poljakov na Tirič Miru (7706 m), na katerega so se povzpeli po deloma novi smeri. Začeli so po Norveški smeri, kjer pa so bile objektivne nevarnosti prevelike, zato so se odločili za novo smer čez južni ledenik in južno sedlo (6500 m). Tu so postavili tabor II in po južnem grebenu dosegli višino 7000 m, kjer so na »Terasi Jankowskega« bivakirali. Tu so se tudi pridružili Norveški smeri in 12. avgusta dosegli vrh te najvišje gore v Hindukušu. Nova smer je po njihovemu mnenju varnejša od Norveške smeri iz leta 1950.
Smrt poljskega snemalca na Manaslujju ( če. 26. 1. 84 )
VARŠAVA - Zimska poljska odprava na Manaslu, ki jo je vodil dr. L. Korniszewski, je postavila bazni tabor v dolini Thulagi Khola na višini 4000 m. Vstopili so po avstrijski smeri iz leta 1972, ki se začne z težavno 600 m visoko kopno steno (V, A 2), in jo opremil s fiksnimi vrvmi. Tabor I so postavili na višini 5650 m. 11. decembra je med plezanjem omahnil 90 m globoko filmski snemalec S. Jaworski in se pri padcu smrtno ponesrečil. Bil je izkušen alpinist, udeleženec nekaj odprav (med drugim tudi zimske odprave na Everest 1979/80). Bil je že tretja žrtev med poljskimi snemalci in I prva v zimski sezoni 1983/84.
Uspeh ženske odprave na Meru ( če. 26. 1. 84 )
BERGAMO - Poleti 1983 sta si kot svoj cilj S vrh Meru (6400 m) izbrali dve ženski odpravi. Julija in avgusta je prva samo ženska italijanska odprava pod vodstvom Silvie Buscaini-Metzeltin, ki jo je sestavljalo 87 alpinistk, poizkusila ponoviti Japonsko-avstrijsko smer in dosegla višino 5500 m, kjer jih je ustavila zahtevna skalnata stena. V avgustu pa je prispelo pet Poljakinj, ki je načrtovalo vzpon po isti smeri. Preplezale so 750 m visoko SZ skalnato steno (IV in V) in dosegle severni greben, kjer so preplezale nekaj serakov (led 80°, težave z orientacijo). 8. septembra so vodja odprave D. Wach in še dve soplezalki dosegle vrh. Sledili sta jima še ostali dve članici odprave. Odprava je bila brez nosačev in vsake moške podpore. Ta vzpon na alpski način je pomemben dosežek v zgodovini ženskega alpinizma.