Delo, Šport: ... Srečanje koroških alpinistov
V poštarskem domu pod Plešivcem so se na jubilejnem srečanju sestali člani Koroškega AO. Podelili so priznanja enajstim najbolj zaslužnim, pregledali preteklo leto in se dogovorili za delo v prihodnje. Predvsem bodo poskrbeli za načrtno vzgojo naraščaja. Prihodnje leto bodo organizirali širšo odpravo v Wališke Alpe, leta 1974 pa računajo celo na Grönland. Poskušali bodo uresničiti tudi staro željo, da bi več plezali tudi v Julijskih Alpah in ne le v bližnjih ostenjih.
Zvezna akcija 1973
Zvezna komisija za alpinizem predlaga, da bi prihodnje leto (julij - avgust) v črnogorskem Durmitorju organizirali jugoslovanski planinsko-alpinistični tabor. Tabor naj bi bil v bližini Črnega jezera (1413 m), njegov cilj pa bi bil, da bi udeleženci med turami pomagali pri gradnji bivaka »dr. Rastka Stojanoviča«.
Akcijo za gradnjo bivaka so pričeli Rastkovi prijatelji kmalu po njegovi tragični smrti. Postojanka v Veliki Karlici ne bo samo primerno spominsko obeležje, temveč tudi daleč naokoli edino zavetišče v teh gorah. Prostovoljne prispevke zbirajo na žiro račun Planinarsko-smučarskog saveza Beograda (608-8-277-10) za zavetišče na Durmitorju. V prodaji pa bodo tudi posebne razglednice z označenim mestom bivaka po 10 din.
Nova smer v severni steni Matterhorna
Severna stena Matterhorna je le vedno med najprivlačnejšimi cilji alpinistov, tudi takih, ki iščejo še nedotaknjeno skalovje. V letošnjem avgustu so v tej dozdevno docela obdelani steni potegnili novo smer. Čehi Prokeš, Kadlčik, Horka in Drlik. Smer poteka med klasično Schmidovo in Bonattijevo smerjo. Težave v skali dosegajo peto stopnjo, v smeri pa je tudi nekaj zelo strmih ledenih odsekov.
Plezalni sedež
Avstrijski gorski vodnik Klaus Hoi je v sodelovanju z znano tovarno plezalnih vrvi Edelweiss izdelal nov tip plezalnega pasu, za katerega trdi, da po uporabnosti in varnosti daleč prekaša vse dosedanje modele. Novi pas je narejen tako, da je pritisk idealno porazdeljen na veliko površino telesa, kar zelo poveča varnost pri padcih in udobnost zlasti pri tehničnem plezanju. Klaus Hoi trdi, da lahko plezalec po padcu v tem sedežu visi na vrvi skoraj poljubno dolgo brez posledic.
Prvi solist na Peutereyu
Celotni greben Peuterey, ki predstavlja najdaljšo in najvelikopoteznejšo turo na Mont Blancu, je že dolgo mikal samohodce. Toda šele letos so se ga resno lotili. Prvi poskus se je končal tragično: mladi, odlični grenobelski vodnik Dominique Mollaret je končal na nepojasnjen način pri sestopu z Aiguille Noire, potem ko je uspešno premagal težavni južni greben te igle.
Kmalu nato je vstopil v greben »stari« René Desmaison, ki očitno še ne namerava kar tako zapustiti alpinističnega prizorišča. Veliko dejanje mu je v celoti uspelo, pri čemer je imel tudi veliko sreče, saj je pri sestopu z Aiguille Noire, kjer je končal nesrečni Mollaret, za las ušel kamnitemu plazu. V zgornjem delu grebena ga je zatekel vremenski preobrat, toda Desmaison je navzlic temu pod večer tretjega dne plezanja dosegel vrh Mont Blanca in se še do noči rešil v zavetišče Vallot.
Poljaki v Alpah
Poljaki vsako leto dosežejo v Alpah nekaj vidnih uspehov. Tudi v Dolomitih so preplezali že vrsto lepih prvenstvenih smeri. Letos so našli nedotaknjen svet v južni steni Torre Trieste (skupina Civette), kar je glede na število smeri v tej steni prav neverjetno. Novo smer ekstremne težavnosti, ki se giblje blizu znane Carlessove smeri, so preplezali Wach, Kukuczka, Kalla in Uaukajtis.
Še o Pik Komunizma
Na zasedanju prezidija federacije alpinizma SZ so analizirali letošnjo alpiniado na Pik Komunizma. Povedali so, da se je ideja rodila že leta 1967 med alpiniado na Piku Lenina, dejansko pa so se njene realizacije lotili šele letos 27. aprila. Kakšna organizacija je bila, lahko približno sklepamo po »tonaži« prtljage. S helikopterji so iz Džergitala v bazo (poljana Sulojeva) prepeljali več kot 200 ton prtljage in 160 udeležencev ter številne goste. To pa je omogočilo, da se je na 7495 m visoki Pik Komunizma povzpelo v teh dneh 87 ljudi (tudi dve alpinistki), kar menda nima primere v svetovni alpinistični zgodovini - čeprav vrh nikakor ne spada med lahke.
Zimske akcije
Komisija za alpinizem PZS je začela akcijo za obnovitev ter boljše vzdrževanje bivakov, ki naj bi postali vezni člen med obiski naših gora v zimskem času.
Akcija pa bi lahko prerasla v kompleksno študijo o možnih aktivnostih v naših gorah v času zimske sezone. Alpinistični odseki bi namreč lahko svoje člane usmerjali bolj v osamljene predele naših gora. S tem bi okrepili preventivno delo (ugotavljanje stanja bivakov, zimskih sob, snežnih razmer, ...), z dobro organizacijo pa bi lahko angažirali tudi tiste člane, ki so manj plezalci in bolj gorniki v najširšem pomenu besede. Dalje je tudi že čas, da se v naših gorah prično pojavljati šotorčki pohodnih taborov in da se tudi za planince prično organizirati vzponi na lažje dostopne zasnežene vrhove ter da postanejo turni smuki normalna oblika dela v PD in ne da so pridržani le za nekatere organizatorje. Na ta način bomo najhitreje zmanjšali razkorak med planinci in alpinisti, ki so včasih tako narazen, kot da bi bili člani dveh različnih organizacij.
Seveda pa bo za tako aktivnost nujno zgraditi še kak bivak (Kamničani ga že pripravljajo na Velikih podih) ali zimsko sobo, pozabiti pa tudi ne bomo smeli na zimske markacije, predvsem pa bo potrebno izboljšati opremo naših planincev.