Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Gardski kolesarski raj

Delo, Slovenija - Blaž Močnik: ... za vzor Posočju / Za zdaj še brez enega kilometra kolesarske steze ...

... ima zgornje Posočje precej ambiciozen cilj - postati svetovno prepoznavna kolesarska destinacija.

Pomanjkanje urejene infrastrukture nadomešča hribovito območje, zato ne preseneča, da pobudniki zamisli vidijo Soško dolino najprej kot center gorskega kolesarjenja. Čeprav turistična ponudba še ni prešla niti poporodnega obdobja, že privablja približno desetino vseh gostov Posočja. Tolikšen je tudi delež kolesarjev pri nas.

Prvega koraka v nadaljnjem turističnem razvoju kolesarske regije, ki bi presegel stihijsko fazo, sta se lotila Peter Dakskobler iz Lokalne turistične organizacije (LTO) Sotočje in Jan Klavora kot prireditelj Soča Outdoor Festivala. Opogumljena z dobrim odzivom na kolesarsko pot Trans Slovenia, ki obstaja šele pol leta, in zaradi zanimanja za omenjeni festival, kjer na drugi izvedbi pričakujejo do tisoč nastopajočih, sta prepričana, da mora kolesarski potencial izkoristiti celotna regija po dolini Soče, prek Brd, Idrije, Cerknega do Kranjske Gore. Po vzor ni treba daleč - v Dolomite ali h Gardskemu jezeru.

»Verjamem, da lahko dolina Soče postane eden izmed centrov gorskega kolesarjenja, s pomočjo sosednjih destinacij pa se lahko postavimo na svetovni kolesarski zemljevid. Cestne, gorske, družinske in transverzale za treking na majhnem območju ponujajo izjemno raznolikost, zato so lahko naša najboljša reklama,« je prepričan Jan Klavora.

Nemška raziskava je sicer izluščila, da je transkolesarskih gostov manj kot petina med vsemi kolesarji, a prav ti so ključni za prepoznavnost destinacije. Klavora opozarja, da vsaj za deset let zaostajamo v tovrstnem razvoju, a verjame, da lahko nadoknadimo zaostanek.

Dobri ekonomski učinki

GPS sledi izziva Trans Slovenia za sedemetapno kolesarsko prečenje države od Tromeje do Pirana bo predvidoma še pred sezono odkupilo 300 uporabnikov, skoraj toliko je bilo prodanih tudi knjig. Po ocenah bo celotno turo letos prevozilo najmanj 800 kolesarjev, ki bodo po izračunih turističnih delavcev porabili več kot pol milijona evrov.

»To je učinek nove ponudbe, ki smo jo vzpostavili v pičlega pol leta. Podoben program na trgu obstaja že leta,« je poudaril Peter Dakskobler. Pred ureničitvijo je pobuda, da bi vse športne festivale in druge kolesarske vsebine združili za območje Julijskih Alp, tudi v okviru večdnevne gorskokolesarske dirke. »S tem razvijamo gorske transverzale in strateške prehode, kot sta Vršič in Sorica, ter povezujemo produkte, kot sta Trans Slovenija in slovenska turnokolesarska pot, ki jo pripravlja Planinska zveza Slovenije.«

Nujno povezovanje

Ideja regionalnega kolesarskega povezovanja je edina smiselna, trdi direktor LTO Bovec Janko Humar: »Kolesarstvo je eden najbolj obetajočih turističnih produktov v naši dolini. Glede na to, da je povprečna dnevna kolesarska kilometrina precej večja od pohodniške, smo prisiljeni presegati občinske meje, če hočemo biti konkurenčni.«

Urejenosti Gardskega jezera in Posočja še ne bi tlačil v isti stavek, pravi, glede na naravno okolje pa bi si upal v povezano celoto ponujati koroška jezera, dolino Soče, Julijske Alpe, Brda in Kras do morja. »To nam dokazujejo tudi odzivi tujih poznavalcev in zamisli, da bi podobno, kot smo pred dvema letoma trasirali izjemno uspešen pohodniški projekt Alpe Adria Trail, vzpostavili tudi podobno kolesarsko povezavo.«

Opozoril je, da se ne sme vse osredotočiti samo na gorskokolesarski turizem: »Z vidika povprečnega obiskovalca doline je še bolj pomembna ureditev lažjih, družinam in starejšim obiskovalcem prirejenih dolinskih kolesarskih poti. To bi morala postati kolesarska hrbtenica od Bovca do Gorice.«

  29.04.14, 09:00

 

 

 

 

 

Glavni pogoji
za kolesarsko destinacijo

  • ureditev zakonodaje
  • določitev, uskladitev in potrditev ključnihkolesarskih stez in poti
  • vzpostavitev dolinskih kolesarskih poti
  • dovolj specializiranih kolesarskih turističnih ponudnikov
  • kakovostno marketinško gradivo
Kategorije:
Novosti KOL SLO Vse objave

6 komentarjev na članku "Gardski kolesarski raj"

Igor Pavlič,

Bodimo pošteni! Zaradi planincev, gornikov, pohodnikov itd., skratka ljudi, ki obuti v hribe prodirajo na nogah, so posekali, podrli, prevrtali, skopali in zravnali že marsijkaj. Pa ni bilo nikoli nobenih polemik, češ da gre za nasilje nad naravo, sekajo stopnice, žagajo stoletna drevesa, betonirajo kline, posiljujejo sten s kilometri jeklenic in so celo ponosni na svoje delo, ki je omogočilo "izkušnjo". Zakaj takša averzija do biciklistov? Sam veliko kolesarim, zdi se mi smešno nositi kolo recimo na Kredarico ali pod Tri Cine in potem na kolesu šibati nazaj do Toblacha ali Radovne, ampak ta "ideološki" spor med pešci in kolesarji je popolna bizarnost! Pogelejmo koliko poti za planince je zaradi množičnega obiska popolnoma uničenih, huje izgledajo, kot če bi po njih podili črede bizonov ali zeber. Nekoč so koče oskrbovali s konji, takorekoč vsak dan so z nekaj repi tovorili pivo, hrano itd. na Triglavska jezera, koče okoli Triglava in še marsikam. Uničevanje poti je bilo enormno, pa se ni nihče sekiral, dandanes pa so ti kolesarji takorekoč vandali, ki rušijo ekosistem, ravnovesje, povzročajo erozijo in še marsikaj. To je več kot smešno!


Marko Kern,

Danijel,

in kaj tvoj citat ponuja gorskim kolesarjem. Vožnjo po cestah, vlakah in kolovozih. To pač ni gorsko kolesarjenje. To je kolesarjenje po takšnih in drugačnih cestah.


Marko Kern,

Darko,

bom odgovoril z vprašanjem. Kje naj plezajo alpinisti? Po markiranih zavarovanih poteh, po grebenih, po balvanih, po stenah? Kje jim bomo dovolili? Bi jim dovolili plezati znotraj TNPja?

Kje naj hodijo planinci? Po cestah, morda tudi po poteh, morda po brezpotju. Morda bi jim znotraj TNP prepovedali hoditi izven označenih poti?

Gorsko kolesarjenje naj bo dovoljeno po vseh poteh, razen po tistih, ki bi bile izjemoma in začasno zaprte za kolesarje. O začasnem zaprtju bi se odločalo na podlagi različnih kriterijev. Recimo najbolj frekventne planinske poti v času glavne planinske sezone. Določene poti bi se zaradi erozije lahko začasno zaprle, ne samo za kolesarje tudi za pohodnike. Začasno bi se morale zapreti poti, kjer konstantno prihaja do konfliktov...

Velika večina kolesarjev se samoomejuje in se glede na razmere drži takih poti, kjer imamo primerljiv vpliv na poti, kot jo imajo pohodniki in kjer ne povzročamo konfliktov z drugimi uporabniki. Žal se v vsaki skupini vedno najde dovolj velik delež posameznikov, ki mečejo slabo luč na vse in ki onemogočajo sožitje med različnimi uporabniki poti.


Darko Podkoritnik,

Tudi sam rad kolesarim po hribih. Verjetno zaradi let, ko se že postajam imeti rad ne skrenem več pretirano z makadamov, niti na vlake. Pa vendar me zanima:

Marko: če ti vlake, kolovozi in ceste niso dovolj. Kakšne so želje nekega "normalnega" gorskega kolesarja, ki bi rad, da se ta gordijski vozel razplete?

Mulatjere? Markirane planinske poti? Nemarkirane poti? ZZP?

Nekako bo vendar treba opredeliti, kaj, kje in kako - če se hočemo dokopati do nekega konsenza. Sicer bodo še tvoji in moji otroci pisali nekam (GL vprašanje če takrat še bo) takšne komentarje.


Danijel Žagar,

No, delni citati so zelo priročni za upravičevanje določenega pogleda (ali pa zavajanje). Prav tako bi lahko uporabil tale citat iz istega odgovora:

"...se zavzemamo, da se za vožnje s kolesi odprejo tudi vse nekategorizirane ceste ter gozdne in poljske prometnice, torej vse površine..."

Celoten odgovor PZS je tu http://www.gore-ljudje.net/informacije/106101/, pa naj si bralec sam interpretira zadevo.

Prepovedi obstajajo z razlogom. Kolesarjenje v Posočju pa najbrž ne bo propadlo zaradi prepovedi vožnje po brezpotjih in visokogorju.


Nejc Mrak,

Ambiciozen cilj z lepotno napako. Če želi Posočje postati prepoznavna destinacija za gorske kolesarje in verjetno še mnogo širše, bo potreben dolgotrajen boj z mlini na veter, ki slišijo na ime država in/ali PZS na čelu s predsednikom g. Rotarjem.

Zelo poveden je bil nedavni odgovor g. Rotarja na članek o nastavljanju kolesarskih pasti pod Žvajgo in njegovo "papagajsko" navajanje:

"V PZS nasprotujemo vsem vožnjam, tudi s kolesi, po brezpotjih, po planinskih poteh nad gozdno mejo oz. visokogorju (razen po obstoječih prometnicah), po planinskih poteh čez barja in mokrišča ter po sipkem-nestabilnem terenu, po planinskih poteh, ki so obremenjene z množičnim pohodništvom, po planinskih poteh z........................"

Zanimivo je prebiranje zadnjega izvoda Bergauf-a (publikacije OEAV), v katerem je kar pet člankov na temo gorskega kolesarjenja, od katerih nobeden ne kriminalizira te dejavnosti ampak ravno nasprotno.

Stalno hrepenenje po kriminaliziranju gorskega kolesarstva v Sloveniji s strani PZS-ja in njenega predsednika duši razvojne turistične potenciale krajev kot je Posočje ter na nek način odvrača določene skupine gornikov od domačih gora.

Ni sramota ne vedeti in vprašati soseda kako in kaj. Sramota je svoje neznanje zavijati v prepovedi in nasprotovanja.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45947

Novosti