Slovenec (1924) - Rudolf Badjura: Zakaj nova koča na Veliki planini?
II.
Analizirajmo mirno in stvarno Krvavec in Veliko planino ter premotrimo povsem nepristransko stvari, kakor stoje po posameznih vidikih.
I. Obisk, rentabilnost. Postavljam to kot prvo točko, ker O. o. SPD rad poudarja ta moment pri svojih gradnjah, kar tudi v polnem obsegu priznavam, da je prav. Znano je, da ima koča na Veliki planini kljub temu, da je njeno stanje, kakor smo že omenili »pod vsako kritiko«, radi svojega divnega položaja i. dr., o čemur bomo še čuli, že lep renome in mnogo obiska. O tem nepobitno pričajo številke lanskega obiska koč v naslednjem izkazu, ki ga tu navajam. (Pripominjam, da ni bilo mogoče navesti številk vseh koč s točnostjo po redu, ker O. o. SPD kljub ponovnim uradnim pozivom ni dal tukajšnjemu referatu za tujski promet potrebnih podatkov o lanskem obisku koč. Vendar so navedene tudi one koče, ki nimajo izkaza, vsaj približon tako, kamor spadajo.
Bistriška koča ?, Aljažev dom 3033, Zlatorog ?, Sv. Janez ?, Mariborska koča (2 poslopja) 2797, Ruška koča (3 poslopja) 2771, Spodnja koča na Golici 2104, Triglavski dom ?, Kadilnikova koča 1740, Kamniška koča 1695, Aleksandrova koča 1574, Koča na Veliki planini 1377, Koča pri Triglavskih jezerih 1350, Staničeva koča ?, Frišaufova koča 1202, Valvazorjeva koča 1151, Koča na Uršlji gori 1096, Piskernikov dom 1010, Cojzova koča 956, Vodnikova koča 940, Prešernova koča 908, Vilfanova koča ?, Koča na Gozdu 735, Jurkova koča 638, Češka koča 548, Korošica 532, Celjska koča 526, Koča na Klopnem vrhu 390, Orožnova koča 328, Malnarjeva koča ?, Hauzenbihlerjeva koča ?, Kocbekova koča 1, Mozirska koča 315, Koča na Rogaški gori 1, Koča na Raduhi ?, Lučka koča ?.
Izmed 36 tu navedenih planinskih postojank SPD zavzema torej Koča na Veliki planini 15 mesto (oziroma celo 14., ker Hotela pri Sv. Janezu turisti v pravem pomenu besedo ne posečajo). Ako pa so ozremo po čistem dobičku, vidimo, da je vrgla ta koča glasom poročila na zadnjem zboru celo več nego Kadilnikova koča, ki je na 12. mestu.
Še večji obisk in čisti dobiček bi brez dvoma izkazovala koča, ako bi bila toka, kakor bi bilo potrebno. Znano je namreč, da so se je jeli turisti celo izogibati. Ako torej prekaša ta koča, kljub temu da je tako slaba, še vseeno ceh 2 tretjini vseh ostalih koč SPD po dobičku in obisku, ali zasluži potem, da jo O. O. SPD tako zanemarja ter obsodi razpadu? O obisku nameravane koče na Krvavcu moremo šele samo ugibati. Zelo pa dvomim, da bi bila tako rentabilna in obiskovana, o čemur se bomo prepričali lahko iz naslednjega.
II. Dohod. Nisem principielen sovražnik koče v bližini Krvavcu navsezadnje, ampak mesto, kjer naj stoji, naj bo prav izbrano, da bo koča res lahko v prid tako letnim kakor zimskim turistom. Toda mesto, ki se je sedaj določilo, namreč »četrt ure tik pod vrhom Krvavca« (da rabim lastne besede g. predsednika SPD na zadnjem občnem zboru), se mi ne zdi srečno izbrano in premalo premišljeno. Saj ne gradimo koč zgolj samo radi lepega razgleda, ki je poleg tega še zelo odvisen od okusa slehernega poedinca! Trdim, da je to mesto previsoko in izdaleka ne bo tu koča prišla v prid zimskim turistom, kakor bi bilo želeti. Svinčnik in karto v roke! Iz Kamnika do Sv. Ambroža je poleti dobre 3 ure (iz Kranja pa 5 ur), odtod na Krvavec še 2 uri, torej skupaj v oni sapi 5 ur dobro hoje iz Kamnika, iz Kranja pa 7 ur. Pot lahko skrajšaš samo iz Kranja z vozom, iz Kamnika pa ne in te ugodnosti ne bo izlepa.
Glavni kontingent t. j. maso turistov, dajeta, kakor znano, uradnik in dijak. Obema je prosti čas zelo štet. Nihče iz Ljubljane in Zagreba ne bo delal ovinka čez Kranj. Iz Ljubljane pa bodo hodili — kdor si bo dopust preskrbel s popoldanskim vlakom ob 14.10, pretežna večina pa kot sedaj ob 18.32 in bodo dospeli v Kamnik ob 15.24, odnosno 19.49, če kamniški lukamatija ne bo nič zavlekel I — Ob 16. pozimi se že mrači. Kdor bo hitel, bo dospel torej k Sv. Ambrožu ob 19. uri, če bo dobra gaz; koliko pa bo rabil pozimi v temi ali s svetilko do četrt ure pod vrhom Krvavca ob raznih ugodnostih ali neugodnostih zime, se ne ve. — Recimo, da bo v koči dober smučar okrog 21.30 ali 22. ure. Dobro.
Kako pa bo z onimi, ki bodo prihajali z večernim vlakom in vseskozi do vrh Krvavca v temi? Ali bodo že prijurili ob 23. uri komaj do Sv. Ambroža in na vrh Krvavca ob 2. uri ponoči? Ali se ne bodo mnogi sploh premislili spotoma in ostali raje po 23. uri kar pri Nacetu pri Sv. Ambrožu? In Hrvatje iz Zagreba, izmučeni že od dolge vožnje, ali bodo šli ti kar mimo Načceta, ne da bi se odpočili in ali bodo potem tavali še do 3 ali 4 zjutraj naprej po snegu in potem od 4 do 5 ali do 6 zjutraj kurili, kuhali in si greli zmrzle ude ter končno, to se bo danilo — legli spat?
O, da, morda bodo to storili enkrat, dvakrat, toda potem se bodo naveličali i prvi i drugi. Ali bodo vsi ti hodili tja gor samo, da ubijejo noč in da potem po dnevi spe? To si privoščijo Hrvatje lahko bolj blizu doma tudi na Slemenu in ni treba hoditi na Krvavec. Pri prejšnjem računanju seveda nisem upošteval niti megle, niti hudega vetra, ne neugodnega snega po zimi. Toda upam, da podaja že to precej jasno perspektivo glede vabljivosti: kar v eni sapi pozimi po noči na vrh Krvavca! Teorija in praksa pozimi je povsem nekaj drugega!
Pojdimo sedaj na Veliko planino. Tudi tu ni glede pristopa vse rožnato po zimi, ampak precej boljše in bližje in ugodneje pa vendarle — in to izda mnogo. Do Stahovice je cesta dolga 45 minut Dela se na to, da se upostavi redna vozna zveza od vlakov. Torej si bodo marsikateri turisti to pot že lahko skrajšali, kar se za Krvavec ne more. Od Stahovice bodo torej lahko prišli v Kočo na Veliki planini približno ob 20.15, odnosno od večernega vlaka ob 0.45, ako računam celo 4 ure in vso pot peš.
Ta pot na Veliko planino je krajša (tudi ako računam vso pot peš) za najmanj eno dobro uro in kar je velikega pomena, pot je boljša, zadnja četrtina ravna, dočim je na Krvavec ravno zadnji konec strm. Pot na Veliko planino pa bi bila lahko še več kot pol ure krajša, ako se zgradi nova boljša koča blizu Male planine, tako da bi turisti tudi od večernega vlaka dospeli lahko vanjo najkasneje ob polnoči. Torej v celem dobro poldrugo uro prihranka. Torej govori tudi ta razlog za Veliko planino. Oglejmo si še druge!
III. Svet (teren). Vzemimo specialno karto (1 : 75.000) Železna Kapla—Kokra, ter primerjajmo Krvavec in Veliko planino. V območju Krvavca prihaja v poštev Križki dol krog pastirske kočo 1494 m na južnem vznožju Krvavca 1853 m pa tja gor južnoistočno do vrh Kržiša 1647 m in tja dol jugozapadno do planine Na Jezerci 1435 m. Tudi ta kompleks ni ves izvrsten (zameti, zastrugi), najboljši je v Kriškem dolu. Na Krvavcu samem odpade vsa iztočna in južna stran, porabna je le zapadna in jugozapadna proti kotama 1696 m in 1496 m. Okoliš vrha, ki je izpostavljen vetrovom, je razpihan in preprežen z zameti in zastrugi. — Mogoča je tura le do Vel. Zvoha 1973 m, dalje po rezéh proti Korenu pa je v zimi tura zelo opasna in riskantna, na smučeh nemogoča. Zveza iz Križkega dola čez Huda vrata po istočnih rebreh Krvavca in Vel. Zvoha je zelo neugodna vsled grde strmine, na srenu včasih celo opasna, pada kamenje in plazovi niso izključeni. Ta prehod mimo pastirske bajte 1675 m v Korenu pride torej v poštev le za dobro izvežbane krmarje, pozneje šele naletimo zopet na bolj ugoden svet na Korenu na jz. strani Kompotele in nad Dolgo njivo. Sestopi v Kokro in Kamniško Bistrico tako čez Kalce, kakor skozi Roblekov kot kakor tudi sestop na Kokrsko sedlo so nemogoči na smučeh, in tudi drugače skrajno riskantne ture po zimi, le za poedince.
Na drugi (desni) strani vis-a-vis imamo širno Veliko planino. Zasledujte sedaj na karti: Južno od kote 1257 m med Podkrajnikom in Pirčevim vrhom severno čez Poljanski rob 1569 m — Kočo na Vel. planini 1558 m — Njivico 1666 m — Konjiščico — Dol 1312 m — Rsenik 1833 m tja gor do Konja in zopet na desno nazaj proti jugovzhodu čez Dolgo gričo 1491 m in še nekoliko bolj na desno do roba Dolge ravni ter nato ravno nizdol proti Štajerskemu Raku 1359 m in navzdol do Podvolovljeka 1029 m (Kranjski Rak). Vse to je ena skupina z nobenimi hudimi zaprekami pretrgana valovita planjava, le poredko sempatje z redkim lesom posejana mehka goljava. Navzgor se razlega v eni nepretrgani črti do malega krog 7 km, počez pa nad 3 km! Ako upoštevam, da po Veliki planini na zapadni strani, po robeh nad Bistrico veter sneg zelo zbije in razpiha ter napravi zastruge, istotako pa da veter tudi Krvavcu, Vel. Zvohu, Korenu in Pokovcu ne prizanaša na ljubo. O. o. SPD radi tu nameravane koče, je razmerje prostornosti ugodnega smuškega terena Krvavca napram Veliki planini, kakor 1 : 5 ali da ne bo prav nobenega pričkanja, najmanj vsaj 1 : 4. Tu sem pa seveda močno protežiral Krvavec, ker sem vzel skuрај v eno celoto vse semtertja razmetane komplekse v tuintam pretrganem območju Krvavca. Ako pa upoštevamo samo to, kar nudi Krvavec v nepretrgani zvezi tako kakor n. pr. Velika planina, potem bi moral postaviti v prid Velike planine še mnogo bolj ugodno razmerje, ki ga pa raje izpuščam, da ne bodo pristaši Krvavca preveč užaljeni!
Pa utegne kdo omeniti, ne gre samo za prostornost, ampak za kvaliteto smuškega terena. Poudaril sem že, da je na levi strani Bistrice le Križki dol v celoti lep in ugoden ter en del jugozapadnih rebri Krvavca. Nasproti temu pa imamo na Veliki planini idealnega terena v neprimerno večji meri. Kličem smučarjem v spomin samo: obe kopi Vršičev in Poljane, oba obla hriba Mali in Vel. Bukovec 1553 m, vso prostrano valovito in raznoliko Dolgo raven, Dolgo gričo, oni divni dolec med Pečicami (poleg sedanje koče) in Dolgo gričo, ki so ga krstili sami smučarji za »Raj« in »Tiho dolinico«, ves okoliš Konjščice in Dola ter Malo in Gojško planino! To je svet prostran in tako bogat na lepih motivih, same gladke planje in kope mehkih oblik s stalnim debelim, od vetra nepokvarjenim snegom, da mu ga ni para in ki ga 5 Krvavcev skupaj ne odvaga. Le priznajte, še danes vara zaigra srce vsem od srečnih spominov tod na smučkah prežitih veselih uric!
Zato pravim: ako bi Velika planina ne imela prav nobene druge ugodnosti in prednosti pred Krvavcem, kakor zgolj ta idealni, prostrani, raznoliki smuški svet, že samo to bi moralo razpršiti vse druge pomisleke, da se postavi tu lepa koča, ki ne bo samo poleti obiskovana od mnogih turistov, temveč bo res tudi prvi pravi smučarski dom! Idimo še dalje!
IV. Lovski interesi. Turisti in lovci so si — čeprav po srcu sicer najbližji — včasih v laséh. Pa prav po nepotrebnem. Prišel bo čas, ko si bomo uredili svoje rajone in ko bodo turisti znali bolj spoštovati naravo in tudi živali. Na Veliki planini gotovo ne bo konflikta z lovci. Pač pa bi se utegnila žival, menim divje koze in drugo, vznemirjati na Kalcih in okolišu, ako bo nova koča stala na Krvavcu. Nisem lovec, privoščim pa mir gamzom in prav tako tudi lovcem njih veselje in sem za to, da se čuva ta prirodni dom divjih koz na Kalcih.
V. Cesta na Мalо planino. Prišel bo tudi čas, ko se bodo izpolnile dolgoletno želje Lučanom in morda kmalu na to tudi Mežancem. Izgradila se bo četrta transverzalna cesta preko Savinskih Alp in Karavank, — tako v strateškem, kakor narodno gospodarskem oziru velepomembna zveza, ki bo spajala Kamnik—Luče— Solčavo—Črno—Prevalje. Ta cesta pojde čez Podvolovljek 1029 m (Kranjski Rak). Od Podvolovljeka pa na Malo planino 1430 m bi se dala takrat izpeljali cesta, ki bi bila morda dolga komaj 3 do 3.5 km. Toliko le na kratko za bodočnost Velike planine tudi v tem pogledu.
Navedel bi lahko še marsikaj v prilog Veliki planini. Upam pa, da je za treznega, objektivnega opazovalca že to dovelj, da zna preudariti, na katero stran bi se bilo bolje odločiti. Kot turist, ki že dolgo potujem križem Slovenije ne toliko v zabavo in radi vživanja, temveč da vedno bolj spoznavam svojo domovino, sem čutil potrebo, da to objavim. Zborovalci na prihodnjem občnem zboru SPD naj zato dobro preudarijo, kaj bi bilo koristneje in bolj v prid naši turistiki in tujskemu prometu vobče. Napak v tem oziru je bilo storjenih že dovolj vsled ne dobro in vsestransko premišljenih sklepov.
Rudolf Badjura
4. maj 1924