Slovenec (1924) - Rudolf Badjura: Krvavec ali Velika planina nad Kamnikom?
I.
Občni zbor Osrednjega odbora SPD prošlo soboto je bil izredno živahen, kakor menda še noben, odkar obstoji SPD. Že nekaj let sem se je nekaj pripravljalo, gomilili so se oblaki iz več strani proti Osrednjemu odboru SPD, dokler ni prišlo do izbruha. Kot prvi se je utrgal sivi, težko nasičeni oblak — postulat zastopnikov novodobnih turistov, najbolj aktivnih članov SPD, ki goje turistiko celo leto in ne samo kakor stara struja od sv. Petra in Pavla do Vel. šmarna.
Jasno se je to pot namignilo O. o. SPD, da je čas, da neha omalovaževati upravičene želja danes že zelo jake smučarske čete SPD in naj ne zavira več z dosedanjo zakrknjenostjo razvoja zimske turistike. Čul se je glasen klic pa zgradbi nove planinske koče, katera naj bi služila ne samo letni, temveč obenem tudi zimski turistiki — pa čeprav bi imel pri tem utrpeti nekoliko budget za izpopolnitev hotela Zlatoroga ob Bohinjskem jezeru.
Iz naslova članka je že razvidno, da ne nameravam prevzeti vloge nekakega posredovalca za sporazum med obema strujama na bivšem občnem zboru. Pri dobri volji obeh strank se bo vse samo od sebe lahko gladka razvozljalo, o tem sem prepričan. Po dolgoletnem opazovanju in lahko bi rekel po precej intenzivnem proučavanju obeh gorskih skupin Krvavca in Vel. planine, pa imam pomislek; so-li zimski turisti zadeli prav, ker so se tako zagnali v Krvavec? Bojim se namreč, da ne bodo prehitro spoznali, kako so se sami ujeli v zapeljivo past in bodo to kmalu obžalovali. Naj mi bo torej dovoljeno, da se obrnem na svoje tovariše smučarje in vse trezne, uvidevne turiste, da ob pol 12. še enkrat mirno in dobro preudarijo: Kje naj stoji bodoča koča SPD? Ali je bil previden in dalekoviden sklep, zgraditi novo kočo na Krvavcu 1853 m, postojanko na Vel. Planini 1666 m nad Kamnikom pa obsoditi na smrt? Kje je večja faktična turistovska potreba, sigurnost rentabilitete verjetnejša, katera postojanka ima večji pomen in bodočnost za razvoj jugoslovanske splošne in specijelno zimske turistike — ali na Krvavcu ali na Vel. planini?
Zdi se mi velevažno to vprašanje. Kajti ne tiče se samo nas slovenskih, temveč tudi srbohrvatskih turistov, specijelno Zagrebčanov. Zadeva je važna ne samo z ozirom na alpinistiko, temveč s stališča splošnega tujskega prometa. Gre zato, ali naj po 31 letni turistični organizaciji res ubijemo Veliko planino, eno najvažnejših turistovskih postojank v Sloveniji, ki je predestinirana od narave kot velepomembna postojanka tako za letenske turiste, predvsem pa kot najpomembnejše in najugodnejše vzgojevališče in torišče za zimske turiste. Ali slovenski smučarji po 12 letni оrgnizaciji niso še uvideli, kje je oni zimski raj kamor po pravici spada prvi pošteni zimski dom?
Mučen vtis je napravil name na zadnjem občnem zboru molk Jugoslov. zimskosportnega saveza. Zabolelo mo je, ko sem pomislil: kaj, tudi JZSS da bi v zadnjem kratkem času pogasil staro svoje prepričanje ter danes že tiho in neopaženo pristaja na Krvavec in niti z besedico no gane več v obrambo za oni smučarski eldorado na Vel. planini, za katerega so je tako dolgo že vodila težka borba?! Tako se je namreč ta molk razumel. Nikakor ne morem tega umeti in ne verjeti. Trdno upam, da le čas in prilike na zadnjem občnem zboru niso več pripuščale nadaljnjo debate v prid Vel. planini od strani JZSS in sem prepričan, da bo tudi ta organizacija storila, kar je potrebno, in to kmalu, da ne bo prepozno.
Ako pride do tega, da pade Velika planina omalovaževana pred Krvavcem, potem bi bil to pač žalosten dokaz, da vsi skup nismo vredni velikega prirodnega v Veliki planini zakopanega narodnega zaklada.
Zdi se mi, da je nekatere razsodne turiste zapeljalo, da so pristali na Krvavec, to, ker obstoja že sklep, da se zgradi koča na Krvavcu. To vendar ni nič hudega. Sklep se lahko tudi izpremeni in se napravi boljši, dokler je še čas. Svet na Krvavcu ni še niti odmerjen, niti kupljen, niti ni storjena še katerakoli druga obvezna pogodba za pričetek dela.
Drugi navdušeni turisti pa so pristali na Krvavec v zmoti, kakor da že vidijo pred seboj novo kočo na Vel. planini, katero bo baje zgradil neki privatnik. V svoji navdušenosti ti turisti kar nič niso pomislili: je-li to zdravo in dobro, da kar meni nič tebi nič prostodušno koncediramo, da počno zidati v naših Alpah na svojo roko brez posebnega dogovora s SPD privatniki, kdorkoli in koderkoli. Po mojem skromnem mnenju gre tudi za to važno principielno vprašanje, ki spada vsekakor pred forum občnega zbora SPD in njenih podružnic. Mislim, da bi se morali zavzeti turisti z vso močjo za ta princip: da bodi prihranjena zgradba in uprava planinskih koč izključno le SPD, ozir. bodoči naši veliki organizaciji, Jugoslovenskemu turistovskemu društvu, odnosno lahko tudi privatnikom, seveda v skladu s tem društvom. Slednje bi bilo celo pozdraviti! Le na ta način bodo namreč turisti vedno in dobro zavarovani pred poljubnim izkoriščevanjem raznih privatnih podjetnikov in prihranjene razne konkurence, zmede, prepiri in mnogokaj drugega, kar bi lahko mnogo škodilo napredku in pravim intencijam naše turistike. Ali naj mar dopustimo, da bodo počeli rasti v naših planinah poleg murk in pečnic še kaki »Feigen ali Rosenbaumi«?
Utegne mi oporekati še tretja skupina turistov: kaj se toliko puliš za Vel. planino, saj imamo tam že nekaj, na Krvavcu pa še ničesar! Tem naslednje: Tisto »nekaj«, kar imamo na Vel planini, to jo tako malo in tako nehigijenično, da ni treba nikomur še razlagati, kdor je prebil samo eno noč na Vel. planini. Ako pristavimo k temu še, da se je O. o. SPD odločil ,da ni več vredno niti popravljanje in da v bivši zimski sezoni ni hotel žrtvovati niti nekaj dinarjev za provizorično drvarnico, bo tisto »nekaj« na Vel. planini tudi onim dovolj karakterizirano, ki tega »nekaj« še ne poznajo. Jasno je torej, da je nova koča na Vel. planini nujno potrebna. Zakaj pa je na Veliki planini in ravno tu nova koča še potrebna in sicer mnogo bolj in prej potrebna in umestna kakor ona na vrhu Krvavca to naj pojasnim jutri.
Rudolf Badjura
Slovenec, 3. maj 1924