Večer v nedeljo, Gore - Marko Simerl: Štajerski Triglav - Predlog za prvomajski izlet: Boč je priljubljena pohodniška točka
Že leta 1930 je Silvin Sardenko zapel: Kdor pristen je krovec, hodi čez strehe koč, kdor je res vrhovec, pride naj na krasni Boč. Boč je strma gora jugovzhodno nad Poljčanami, sodi v najvzhodnejši del Karavank. Boču pravijo tudi štajerski Triglav. Leta 1962 so na njem postavili okoli 20 metrov visok stolp, s katerega je lep razgled po večjem delu vzhodne Slovenije. Je priljubljena in nezahtevna pohodniška točka. Tokrat predlagamo pot z vlakom do Poljčan in od tod naprej na vrh.
Preko Babe
Od železniške postaje se napotimo proti Zgornjim Poljčanom in naprej do parkirišča, kjer večina pohodnikov pusti svoje jeklene konjičke (če bi do izhodišča vendarle raje z avtomobilom, ga ni težko najti, saj je odcep na regionalni cesti v Zgornjih Poljčan proti izhodišču označen). Peš smo od postaje do izhodišča potrebovali slabih 40 minut, pot je markirana in speljana tako, da imamo pred seboj zmeraj naš cilj.
Od tod lahko izbiramo med različnimi potmi proti vrhu - po cesti, po učni poti ali čez Babo. Odločili smo se za pot preko Babe (apnenčasti razgledni kamen, od koder se lepo vidijo Poljčane, dolina Dravinje in jugovzhodno Pohorje), do nje pa pridemo v dobrih 30 minutah. Pot je na začetku precej strma, kasneje, ko prečkamo cesto in pridemo do gozdne poti, pa strmina popusti in v dobrih 25 minutah pridemo do planote na Ravni, kjer stoji dom na Boču, cerkvica Sv. Miklavža (gotsko cerkvico iz začetka 16. stoletja so zgradili celjski grofje). Tam je tudi rastišče velikonočnice (Pulsatilla grandis), zelnate trajnice, ki je zavarovana že od 1949. leta - njeno cvetenje smo to leto že zamudili. Pot na Boč so po letošnjem uničevalnem žledu že uredili markacisti PD Poljčane.
Z razglednika na Boču je krasen razgled Ustaviti se je vredno tudi ob geološkem
po večjem delu vzhodne Slovenije stebru; za njim je Boč
Strm spust do koče
Takoj nad kočo pridemo v mlad gozdni nasad in se po markirani poti napotimo proti vrhu. Pot so nadelali že 1909. leta in se po precejšni strmini čez 20 minut deli na krajšo, še strmejšo levo različico in pa daljšo, položnejšo desno. Predlagamo, da se navzgor odpravimo po levi poti, desno pa izberemo za sestop. Tako v slabe pol ure pridemo do vznožja TV-stolpa in se desno po grebenu napotimo do razglednika, kjer je naš cilj. Razglednik je pred leti obnovilo PD Poljčane - prvotni je bil na košati bukvi, ki so ji posekali rogovile in na njej postavili oder iz desk za približno deset ljudi.
Vračali se bomo po desni poti, vendar moramo biti previdni, saj je spust do koče precej strm in na začetku poln kamnov, na katerih kar hitro zdrsne. Od koče se zopet preko Babe spustimo do parkirišča. Zadnjih nekaj minut posebej pazimo, ker je pot strma, mi pa smo že rahlo utrujeni. Nato se zopet skozi Zgornje Poljčane napotimo do Poljčan, od koder se z vlakom vračamo domov.
Tekst: Marko Simerl
Foto: Urška Šprogar