Železar (1984) - Janko Rabič: Člani postaje gorske reševalne službe Dovje-Mojstrana so na občnem zboru pregledali delo postaje v preteklem letu.
Pogovorili so se o nekaterih problemih, s katerimi se srečujejo pri svojem humanem delu pri reševanju v gorah, dogovorili pa so se tudi o novih nalogah in akcijah.
Poleg članov postaje so bili navzoči tudi republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl, načelnik komisije za gorsko reševalno službo pri Planinski zvezi Slovenije Danilo Škrbinek ter načelnik podkomisije za plazove pri zvezi Pavle Šegula, predstavniki postaj GRS iz Rateč in Jesenic. Že takoj naj poudarimo, da ima ta postaja GRS najbolj obsežno ih zahtevno reševanje iz severne triglavske stene ter drugih območjih Julijskih Alp.
Načelnik postaje Janez Brojan je v poročilu med drugim navedel, da so v lanskem letu na njihovem območju zabeležili žalostne rekorde. Smrtno se je ponesrečilo kar osem alpinistov, leto popreje nihče, navadno pa je bilo okrog pet smrtnih žrtev. Lani so imeli tudi veliko drugih reševalnih akcij, saj so v dolino prenesli ali pripeljali 19 ponesrečenih alpinistov in planincev, devet pa so jih iskali. Med alpinisti je prišlo do nesreč največkrat zaradi lahke alpinistične opreme, ki se uporablja v zadnjih letih. Še posebno je kritično opozoril na malomarne primere obnašanja obiskovalcev gora, kot so pomanjkljiva oprema, alkohol, neevidentirano samohodstvo itd. Prav pri takšnih primerih bo v prihodnje potrebno drugače ukrepati, Če želimo, da jih bo v prihodnje manj. V štirinajstih primerih nesreč so reševalci zaprosili za pomoč helikopter republiškega sekretariata za notranje zadeve. Izkušeni piloti so veliko pomagali reševalcem, da so ponesrečence čimprej prenesli iz sten v zdravniško oskrbo. Člani postaje so poleg številnih reševalnih akcij vso pozornost namenjali preventivnemu delu in drugim nalogam. Tako so med drugim izvedli vajo reševanja na Mežakli, tečaj iz tehnike reševanja s pomočjo tehničnih in improviziranih sredstev v Vratih. Reševalci — letalci so se udeležili tečaja iz tehnike reševanja s pomočjo helikopterja na Brniku. Gorski reševalci so sodelovali pri organizaciji triglavskega turnega smuka, štafete mladosti, pri snemanju filma o Kugyju na Triglavu ter pri otvoritvi prenovljenega Triglavskega doma na Kredarici. Člani so tudi gasili požar v steni Medvedjeka nad dolino Krme, udeležili pa so se seminarja ob otvoritvi novega poligona za učenje alpinizma in reševalne tehnike. Poleg tega so lani izvedli tradicionalno smučarsko tekmovanje za Koflerjev memorial v Vratih.
V razpravi na občnem zboru so opozorili tudi na nekatere probleme. Tako so reševalci opozorili, da nimajo urejenega prevoza na reševalne akcije in morajo nemalokrat uporabljati svoje avtomobile, za to pa ne dobijo bonov za bencin. Težave imajo tudi z nabavo čelnih svetilk, ki jih rabijo za reševanje ponoči. Sedaj so od komisije za gorsko reševalno službo že dobili zagotovilo, da bodo svetilke dobili. Prav tako so dobili zagotovilo, da bo tudi v prihodnje pri reševanju sodeloval helikopter, ker, kakor je dejal sekretar Tomaž Ertl, zaupajo gorskim reševalcem, da resnično kličejo helikopter le takrat, ko je potrebno. Kritično so opozorili na nedisciplino alpinistov in posameznikov v gorah in se odločno zavzeli, da bo za takšne primere treba uvesti ustrezne kazni. Govorili so tudi o pomenu delovanja radijskih postaj na posameznih postojankah, ki olajšajo reševanje ter o povezovanju in večjem sodelovanju gorske reševalne službe in civilne zaščite. Na občnem zboru so se tudi zavzeli za pogostejša srečanja reševalcev iz celotne jeseniške občine. Ob koncu so si Še ogledali film o nekaterih reševalnih akcijah.
J. R.
Alpinistična šola je uspela
Leto je naokoli in alpinistični podmladek alpinističnega odseka PD Jesenice je v četrtek in petek, 5. in 6. aprila, opravil preizkus znanja iz teorije in prakse v plezalnih veščinah. Po nekaj letih zatišja smo člani AO Jesenice zopet enkrat v celoti izpeljali načrt o vzgoji mladih tečajnikov, ki se hočejo spoprijeti s težavami alpinizma. Seveda ni šlo vse brez napak, hudih besed in pomanjkljivosti. Vendar led je prebit in delo dobro začeto. S plezalno šolo smo začeli lansko jesen s teoretičnimi predavanji in praktičnim prikazom alpinistične dejavnosti. Na odsek smo povabili precej znanih slovenskih alpinistov in alpinistk, ki so z barvnimi diapozitivi svojih podvigov v domačih in tujih stenah š e bolje predstavili vrhunski alpinizem. Čez zimo je bilo precej skupnih tur na različne vrhove Julijskih Alp in Karavank, tako da so tečajniki dobili nekaj začetne kondicije in spoznali težave in lepote alpinizma.
V pomladanskem delu alpinistične šole so tečajniki teorijo zamenjali s prakso in praktičnimi vajami v »plezalnem vrtcu« v Kovačevci nad Erlahovo žago. Dva ali celo tri popoldneve na teden so prebili pod 20-metrsko streho pod vodstvom alpinistov in spoznavali vrvno tehniko, sidrišča, gibanje naveze in še mnogo stvari, katere jim bodo prišle prav, ko se bodo samostojno srečevali z gorsko krajino in stenami. Če nas je zmotil dež ali celo sneg, smo »plezalni vrtec« zamenjali s pisarno AO in tam ponavljali pridobljeno znanje.
Sledil je preizkus znanja, ki ga je opravljalo 14 tečajnikov in večina se je izkazala z dobrim znanjem. Bliža pa se 1. maj, ko se v kanjonu Velike Paklenice pri Starigradu zbere množica plezalcev iz vse Jugoslavije na alpinističnem taboru. To bo za novo pečene mlajše pripravnike prva resna preizkušnja, kjer bodo lahko v alpinistični šoli pridobljeno znanje prvič praktično uporabili.
Loti
Železar, 19. april 1984