Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Matterhorn (II. del)

AR 6/1980 - Bine Mlač: Ko je bila postavljena pika na i, je eksplodirala prava obsedenost od Matterhorna; to je zaslutil že Gorret.

Tri leta po prvem vzponu je irski fizik John Tyndall spet dokončal boj z goro in to s prvim prečenjem Italijanskega in Hörnli grebena. Z njim sta bila Jean Joseph in Jean Pierre Maquignaz. Leta 1871 je kljub močni tekmici, prav povsod navzoči Miss Brevoort, vendarle prišla na vrh Lucy Walker kot prva ženska; sestopila je po Hörnli grebenu s svojima bratoma Francisom in Frederickom Garnerjem ter z vodnikom Melchiorjem Andereggom.

Naslednji na sceni je bil Albert Frederick Mummery. Hermann Buhl je po svojem vzponu na Nanga Parbat zapisal:

»Mummery je zame vzornik - stojim mu nasproti, gledam ga v oči in mu povem, da sem uspel priti na Nanga Parbat ne zaradi moderne tehnike, temveč zaradi »čistosti vzpona«, kar je on vedno želel.«

Mummery je začel svojo plezalsko kariero s petnajstimi leti z vzponom na Matterhorn, medtem ko so jo drugi z Matterhornom zaključili! Alexander Burgener - vodnik, za katerega »pretežko« ni obstajalo, Ferdinand Imseng iz Vallese, odrinjeni vodnik angleških plezalcev, med katere je spadal tudi William Penhall, so bili zvezde leta 1879. Problem najti novo pot, ki naj bi bila logična in obenem estetska in je sledila zamisli, ki jo je Mummery kasneje tako jasno zarisal.

1. septembra so Penhall, Ludvig Zurbrücken z vodnikom Imsengom odšli na pot. Prišli so vse do drugega zoba v Zmuttovem grebenu. Tu so se obrnili, ker so mislili, da je naslednji nepremostljiv. Namesto tega so mislili prečiti v ozebnik (ki so ga kasneje poimenovali po Penhallu) in tako zaključiti svoj vzpon v zahodni steni. Toda slabo vreme jim je prekrižalo načrte. Dva dni kasneje so bili spet pod grebenom. Opazili so, da so v njem že Mummery, Burgener, Perus in Gentinetta. Mummery je prvi stopil na vrh, tik za njim pa so prišli še Imseng in tovariši. Grebenu so se približali po direktni smeri v zahodni steni. Tako sta na isti dan padla Zmuttov greben in zahodna stena. Prvič se je zgodilo, da sta oba vzpona pomenila čisti alpinizem, v katerem ni prostora za patriotizem ali utilitarizem (teorija o koristi kot glavnem načelu). Pomenita še več, saj med vzponom niso napeljevali vrvi, zato ju lahko imamo za največji dosežek stoletja.

Leto dni kasneje sta postala Mummery in Burgener nenavadna dvojica: preplezala sta mračni in izredno nevarni ozebnik na severni strani Col du Leone. Sestopila sta proti Breuilu (Cerviniji). Ta malo znana podjetnost pomeni začetek modernega alpinizma, izvor čistih tehničnih težav in ne toliko suženjskega hrepenenja po vrhu.

Prvi zimski vzpon na Matterhorn je potekal od 17. do l8. marca 1882. Vittorio Sella, Jean Antoine Carrel, Jean Baptiste Carrel in Louis Carrel so se povzpeli po Italijanskem grebenu in sestopili po Hörnliju. To ni bila njihova izvirna ideja, saj je Thomas Stuart Kennedy že v januarju leta 1862 poskušal opraviti ta vzpon z vodnikoma P. Hansom Perrenom in starejšim Petrom Taugwalderjem! Ta zgodnji zimski poskus je izredno pomemben, ker so bili do takrat v Alpah samo trije taki podvigi: Col de Strahlegg (Hugi, 1832), Dachstein (Simony, 1847) in Klein Glockner (Francisci, 1853). Čeprav vzpon ni uspel, je to le velik in idealističen podvig.

Hörnli greben je doživel svoj prvi zimski vzpon leta 1894, opravili pa so ga C. Simon, Burgener in bratje Pollinger. Štiri leta kasneje je bil v njem samohodec Wilhelm Paulcke. Leta 1906 je Hans Pfann kot prvi samohodec preplezal Zmuttov greben.

Najtežji in najbolj direkten greben je »padel« zadnji. Dolgo časa je bil greben Furggen, kot je zapisal René Dittert, »tajna ambicija najpogumnejših in največjih plezalcev tega obdobja«.

Prvi je bil tu Mummery. Prevzel je pobudo, da bi uresničil ta veliki vzpon. To je bilo leta 1880. Spremljala sta ga Burgener in Venetz. Niso uspeli, toda čez dve leti so slavili zmago na Greponu. Za Mummeryjem so v grebenu poskusili še pesnik Guido Rey, Anthoine in Amé Macquignaz. Priplezali so do rame, kjer se je Mummery obrnil. Upali so, da bodo preplezali vršni del s pomočjo 100-metrske vrvi, katero je Daniel Macquignaz pritrdil na vršnem delu, vendar jim ni uspelo, saj je vrv zaradi previsov visela daleč proč od smeri. Tri dni kasneje so odšli na vrh po Lionskem grebenu, nato so vrv privezali še niže, se spustili do rame in spet priplezali na vrh. Tako dejanje nima prav nič opraviti z gorništvom. Čeprav zakoni niso napisani, je pravilo le pravilo!

Leta 1905 so tu poskušali Geoffrey Winthrop Young, Valentine Ryan in Franz ter Joseph Lochmatter. Pred tem je ta družba že opravila nekaj težkih vzponov v Zahodnih Alpah, zato je njihov neuspeh pravzaprav presenečenje.

Končno so leta 1911 uspeli Mario Piacenza, Jean Joseph Carrel in Giuseppe Gaspard. Previsu so se umaknili v levo. Uporabljali so najmodernejše dosežke tistega časa: živo lestev iz treh mož, vrvne zanke in kline (dolge 40 cm in težke okrog pol kg). Tu je igralo največjo vlogo Piacenzovo potrpežljivo študiranje možnosti vzpona. Težave v smeri so dosegle IV. težavnostno stopnjo. Danes je logično, da je z vsemi klini in specialčki možen direkten vzpon na vrh. Izognili so se previsu, šli so po labirintu skalovja v južni steni in za tiste čase je bil vzpon pravi podvig, česar pa ne moremo reči za današnji direktni vzpon. Geoffrey Winthrop Young je zapisal:

»Upoštevaj, kar smo videli mi, saj je celo sedaj presenetljivo, da si je naša družba naložila to delo v smeri, saj je imel vsak posameznik srečo, da je sploh prišel na vrh.«

Julija 1929 je Fritz Hermann opravil prvi solo vzpon po Imsengovi smeri v zahodni steni; to dejanje je bilo izredno dolgo v senci zaradi Pfannovega uspeha leta 1906 v Zmuttovem grebenu, ko je le-ta opravil prvi čisti solovzpon po zahodnem grebenu.

Poskusi v severni steni
Naslednje, kar nas najbolj zanima, je prav gotovo severna stena. Leta 1923 je bila še vedno nedotaknjena, preplezane pa so že bile severna stena Furchette, severozahodna stena Civette in severna stena Pelma. Dunajčana Alfred Horeschowsky in Franz Piekielko sta bila pri svojem poskusu prav predrzna, saj je še danes ta stena izredno težka. Dospela sta 550 metrov pod vrh, od tod pa sta prečila do Solvayke, ker ju je pregnal iz stene strahoten kamniti plaz. Dejansko sta preplezala vse glavne težave in več kot polovico stene. Vzpon je veličasten in obenem fantastičen, saj se je ideja o treh velikih problemih Alp šele porajala.

Uspešen vzpon sta šele 31. julija 1931 opravila Franz in Toni Schmid. Za svoj briljantni zgodovinski vzpon sta na olimpijadi v Los Angelesu 1932 celo prejela zlato medaljo. Čar severne stene pa je še nadalje ostal, celo danes romajo pod steno plezalci z vsega sveta.

V čem je mit, čar severne stene? Ni samo zaradi tekmovanja, saj se tu ne da tekmovati, temveč je v tem, da je to najlepša stena v Matterhornu, ki je ena najlepših gora in ta čar traja že od zavzetja vrha, vse od leta 1865. Velikokrat se sprašujemo, če je plezalec zmožen iti še na vrh, potem ko je opravil vzpon po severni steni. Seveda je zmožen, vendar želi biti s svojimi čustvi daleč proč od tistih čustev, ki jih s seboj prinesejo kričavi klienti, katere privedejo na vrh njihovi vodniki. V poznih dvajsetih letih je mik vrha nadomestil mik stene. Podobno se je dogajalo tudi v manjših gorah (na primer v Dolomitih), končno je čar dosegel tudi Matterhorn, stena je postala magnet. To navidezno počasno dojemanje Matterhorna si enostavno razlagamo s tem, da je sam po sebi tako privlačen s svojim čudovitim vrhom.

(se nadaljuje)

Bine Mlač


Ali že veste ...
da sta konec prejšnjega stoletja Ludvig Purtscheller in Heinrich Hess zmogla po grebenih Ötztalskih Alp v enem dnevu do 8 tritisočakov in sta nekoč v 16-dnevni turi pospravila kar 35 tritisočakov? Purtscheller se je povzpel na 1700 vrhov, med njimi na 40 štiritisočakov. V poznavanju Alp in številu vrhov ga je baje prekašal le Anglež W. A. B. Coolidge.
 


Za G-L priredil: Genadij Štupar

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti