PLEZALNI VZPONI VZHODNE JULIJSKE ALPE | Planinska založba Slovenije - PZS, Ljubljana 1970 | Uredili: Tomaž BANOVEC, Mitja KILAR, Jože MUNDA, Franci SAVENC

VRATA

Od Mojstrane sega proti jugozahodu v Julijce dolina Vrata, ki jo obkrožajo Požgana Mlinarica (1873 m), Cmir (2393 m), Begunjski vrh (2461 m), Triglav (2863 m), Pihavec (2414 m), Bovški Gamsovec (2392 m), Stenar (2501 m), Dolkova špica (2582 m), Škrlatica (2738 m), Rokavi (2500 m in 2646 m), Veliki Oltar (2621 m), Dovški križ (2531 m), Škrnatarica (2448 m), Kukova špica (2417 m) in Vrh nad Mužiči (2114 m). Avtomobilska cesta pelje iz Mojstrane mimo slapa Peričnik (gostišče) do Aljaževega doma (1015 m).

Vrata so najbolj obiskana dolina v Julijcih. Največ zaslug za to ima Triglav in njegova edinstvena severna stena, ki se po razsežnosti in čudoviti arhitektonski zgradbi lahko meri z najlepšimi stenami v Evropi. Poleg tega so Vrata izhodišče še za mnoge privlačne vrhove in stene. Na Kredarico (2515 m) in v Staničev dom (2332 m) vodita zavarovani stezi čez Prag in Tominškova pot (4-5 ur). Sedlo Luknja (1758 m) je prehod v Trento (5 ur). Iz Luknje vodi zavarovana pot čez Plemenice na Triglavske pode (Bambergova pot). Pod Luknjo stoji opuščena karavla, ki jo plezalci uporabljajo za zasilno prenočevanje. Iz Vrat proti zahodu vodita nadelani stezi pod Sovatno na Kriške pode in v Pogačnikov dom (2052 m, 3 ure in pol) ter Na rušje pod Stenarjem, kjer je bivak IV (1980 m, 3 ure). Pred Poldovim rovtom se od ceste odcepi nezaznamovana steza do bivaka II (2140 m), ki stoji Na jezeru med Šplevto, Oltarjem in Rokavi. Od tu je možen prehod skozi Grlo (2429 m) v Martuljek. Oba bivaka upravlja AO PD Jesenice.

Alpinistično najbolj zanimive gore so poleg Triglava še Stenar, Cmir in Rokavi s Škrlatico. Skoraj na vse vrhove vodijo poti, po katerih plezalci običajno sestopajo v dolino. Izjema je skupina Rokavov in Oltarjev, kjer je gorski svet še nedotaknjen in orientacijsko težak, podobno kot v Martuljkovi skupini.

VRBANOVA ŠPICA

201 PREVČEVA SMER
Prva plezala Slavko Prevec in Nevina Rebek (NA 155).
Ocena II, višina stene 250 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop iz Aljaževega doma po poti proti Mojstrani do Turkove planine (20 minut) in čez Bistrico. Skozi gozd, ruševje in po grapi navzgor v krnico Za Cmirom (3 ure). (Od tu je še poldrugo uro hoda čez sedlo med Vrbanovo špico in Begunjskim vrhom do Staničeve koče.)
Opis: Smer poteka po dveh gredah z leve proti desni in po kaminu na SV greben Spodnje Vrbanove špice. Dalje okoli nje po SZ strani in po grebenu.
Sestop po grebenski poti čez Visoko Vrbanovo špico v Staničevo kočo (1 ura) in še naprej v Vrata (2 uri).

CMIR

SEVEROVZHODNA STENA (NAD KUHINJO ŠPICA)

202 SMER ALEKSIČ - LUNDER
Prva plezala Stanko Aleksič in Niko Lunder 16. julija 1933 (PV 1935, 344 -349 s skico).
Ocena III, višina stene 450 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 201.
Opis: Po prodišču levo do vpadnice stebra. V njegovem območju na rob stene.
Sestop: a) Po lahkem grebenu na vrh Cmira in po poti v Staničevo kočo (1 ura) ter dalje v Vrata (še 2 uri), b) Z grebena levo poprek v krnico Za Cmirom (15 minut) in dalje po kozjih stezah (v gozdu težiti levo) v Vrata (2 uri).

203 SMER ALEKSIČ - DROFENIK - KAJZELJ
Prvi plezali Stanko Aleksič, Herbert Drofenik in Mirko Kajzelj 6. avgusta 1931 (PV 1932, 89 - 93 s sliko).
Ocena III z mesti IV, višina stene 450 m, čas plezanja 6 ur.
Dostop kot pri smeri 201.
Opis: Vstop v vpadnici vrha Nad Kuhinjo špice. Po desnem žlebu navzgor v kotanjo. Po polici 100 m v desno do položnih plati in navzgor v krnico. Dalje v območju izrazite pokline na SZ steber in na vrh po smeri 204.
Sestop kot pri smeri 202.

204 SEVEROZAHODNI STEBER
Prvi plezali Herbert Brandt, Herbert Drofenik in Alojz de Reggi 17. oktobra 1926 (NA 158).
Ocena III, višina stene 500 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop iz Aljaževega doma do Turkove planine (20 minut proti Mojstrani), čez Bistrico in navzgor skozi gozd in ruševje pod steno (2 uri).
Opis: Smer poteka po stebru, previsom se umika v desno. V škrbino in iz nje navzgor ter po policah levo. Po žlebu na raz (stik s smerjo 203) in čez strmo steno na greben.
Sestop kot pri smeri 202.

SEVEROZAHODNA STENA

205 BROJANOVA SMER
Prvi plezal Janez Brojan 25. avgusta 1935.
Ocena III, višina stene 500 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop iz Aljaževega doma čez Bistrico in navzgor skozi gozd do podnožja stebra in dalje levo v Kuhinjo (1 ura).
Opis: Nad prvim pragom v grapi na levo in po ruševju navzgor do gladkega stebra. Po njem iskaje prehode do tretjega vršaca. Dalje čez plošče navzgor na tretji vrh, ob globoki zajedi.
Sestop kot pri smeri 202.

206 LEVA SMER
Prvi plezal Uroš Župančič poleti 1950.
Ocena II-III, višina stene 500 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 205.
Opis: Smer poteka po žlebu v levo in po SZ stebru na vrh.
Sestop kot pri smeri 202.

207 ŽUPANČIČEVA SMER
Prvi plezal Uroš Župančič 12. julija 1933 (PV 1934, 179 s sliko).
Ocena II-III, višina stene 500 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 205.
Opis: Smer poteka v spodnjem delu po grapi, gladkemu skoku se umakne v levo. Dalje po grapi in nato po polici desno do gladke poči. Čez njo in po žlebovih navzgor ter po polici na levo pod izstopne kamine. Skozi nje na rob stene.
Sestop kot pri smeri 202.

207a Tudi varianto levo ob grapi je prvi plezal Uroš Zupančič.

208 JUGOV STEBER
Prvi plezal Klement Jug 28. julija 1924 (NA 158 - 159).
Ocena II, višina stene 500 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop iz Aljaževega doma čez Bistrico in navzgor skozi gozd do podnožja stebra (1 ura).
Opis: Smer poteka v območju stebra, ki se dviga nad Aljaževim domom. Spodnjemu delu (krušljivo) se je priporočljivo ogniti desno skozi gozd.
Sestop kot pri smeri 202.

209 UROŠEVA GRAPA
Prvi plezal Uroš Župančič 9. aprila 1950 (PV 1952, 338 - reg.).
Ocena in čas plezanja sta odvisna od snežnih razmer, višina stene 500 m.
Dostop po Tominškovi poti do velike grape v višini 1400 m (2 uri).
Opis. Levo čez pobočje in skozi strm žleb na melišče. V vpadnici vrha naravnost navzgor in nato levo v smeri grebena.
Sestop kot pri smeri 208.

210 SMER BLAŽEJ - PŠENICA
Prva plezala Janko Blažej in Janez Pšenica 21. julija 1948 (PV 1949, 7- reg.). Ocena II-III, višina stene 400 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 209 in v sneženo krnico (2 uri).
Opis: Iz krnice levo skozi kamin ali po stebričku ob njem in levo navzgor v grapo. Po njej do konca in naravnost po beli, dobro razčlenjeni steni.
Sestop kot pri smeri 208.
Pripomba: Levo od izstopnega dela sta plezala Matjaž Deržaj in Jakob Ciglar 11. julija 1955, desno in poševno na vrh pa Pavel Baloh in Stane Klinar.

211 SMER BRATOV MIHELIČ
Prva plezala Jože in Tine Mihelič avgusta 1966 (PV 1967, 91 in 326 - reg). Ocena III-IV, višina stene 400 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 210.
Opis: Iz krnice poševno navzgor 100 m po poraslem rebru na rušnato glavo. Z nje desno na grebenček, nato levo v dno globoke grape. Iz nje desno na pomol in navzgor po razčlenjeni steni na rob stene.
Sestop kot pri smeri 208.

212 DESNA SMER
Prvi plezal Janez Brojan 20. avgusta 1936.
Ocena III-IV, višina stene 400 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 210.
Opis: Levo navzgor čez previsne gladke plošče in po levi strani strmega žleba. Po 30 m na ozko poličko, po njej v žleb in prek njega na njegov desni raz. Po njem navzgor do velikih plati. Ob njihovi levi strani navzgor in levo na hrbet ter po njem na rob stene.
Sestop kot pri smeri 208.

213 JUGOVA GRAPA
Iz Jugovih zapiskov (NA 159) je razvidno, da je plezal grapo, ki se pričenja pri nekdanjem »Oknu« (izrazita grapa) na Tominškovi poti. Ocena je odvisna od razmer. Po razu ob grapi je leta 1936 plezal Janez Brojan.

214 CMIROVE POLICE
Prva plezala Pavel Baloh in Stane Klinar 13. septembra 1956 (PV 1957, 448 - 451 s sliko).
Ocena II-III, čas plezanja 6 ur.
Dostop po Tominškovi poti do izrazite grape - nekdanje »Okno« (2 uri).
Opis: Tik pred grapo levo navzgor na rob. Po gredinah 200 m proti V do značilnih grapastih kaminov. Skozi nje do gredastega dela stene. Po policah 50 m proti V, nato sestop 100 m do široke, porasle police. Po njej v grapo in dalje poševno navzdol (50 m) in do zobatega grebenčka. Po kratki prečnici iz grape na gredino in dalje po policah čez drugo grapo na S raz. Po njem do navpičnega dela (možic), nato 70 m levo na izrazito glavo v razu in čez SV steno do značilne prižnice v JV rebru. Po njem navzgor in na levo v krnico Za Cmirom.
Sestop kot pri smeri 202.

TRIGLAV

SEVERNA STENA

215 ZLATOROGOVE POLICE
Prvi plezali Joža Čop, Matevž Frelih, Miha Potočnik in Stane Tominšek 24. julija 1931 (NS 43 - 44).
Ocena III-IV težka orientacija, čas plezanja 10 ur.
Dostop iz Aljaževega doma po poti čez Prag do studenca (2 uri in pol) ali s Kredarice (pol ure).
Opis: Vstop v širok in krušljiv žleb pod izrazito škrbino (»Ustoličenje«), Ob levi strani žleba po kratkem kaminu in nato po žlebu v škrbino. Nekaj m desno navzdol po grapi in levo po polici v škrbino med velikim stolpom in glavno steno, nato navzdol in desno poprek v zaproden žleb. Po žlebu do polovice njegove višine in na njegov desni breg. Po ravni, drnasti polici in okrog stolpa, dalje po policah pod ogromnimi, naloženimi skladi proti Z. Ves čas vodoravno po policah proti desni, po kratki, ozki polici in skozi krušljivo zagato v veliko sneženo grapo (stik s smerjo 217). Kakih 50 m po njej vkreber, nato po široki polici desno v krnico za »Nemški turnc« (stik s smerjo 218). Po široki polici desno proti sneženemu žlebu in po njem okoli 100 m navzgor. Ko se zoži, prečnica v desno po ozki polici na raz in po krušljivi, nagnjeni polici pod prevesnimi žmulami v sklepni kotel Črnega grabna. Nato čez plati v Črnem grabnu desno in po polici na ramo v razu - »Gorenjski turnc« (stik s smerjo 223). Proti Z skozi kratko zagato 60 m navzdol na nagnjeno gredino in po njej v grapo s plazom (na gredini globoke luknje, nad njo izrazite galerije). Desno čez grapo in po zanimivi, obokani polici na velik pomol. Desno navzdol na raz Osrednjega stebra, po polici v grapo (stik s smerjo 223 c). Po polički daleč na desno do kota pod gladkimi prevesami. Dalje desno po ozki, izpostavljeni polički, za robom vkreber po kaminasti zajedi v razčlenjeni, krušljivi steni na široko polico pod rumenim odlomom. Po njej desno na rob in po njem navzgor, prestopaje s police na polico pod pasom velikih črnih preves nad široko polico. Pod desnim robom preves po kratki polici desno in na odpočen sklad. Po njem 25 m vkreber do škrbine, v kadunjo in po žlebu v drug položen žleb ter do škrbine v Z razu Osrednjega stebra (stik s smerjo 225). Navzdol po širokih, zaprodenih gredinah na nasutino v Amfiteatru. Po sipu in žlebu okoli 200 m navzdol proti Jugovi grapi. Po edini prehodni gredi proti Z, okoli roba, prestop nekaj m na višjo gredo in po njej v ozko, globoko zasekano grapo. Nekaj m po njej navzgor, nato po zelo dolgi, zložno se dvigajoči gredi. Pred gladko preveso levo okrog roba v kamin ter po lahkih počeh in poklinah (stik s smerjo 228) do značilnih gladkih plati in po njih do gornjega roba. Po zanimivi polici desno okrog roba, po policah desno, prek dveh žlebov, še dalje po policah v desno in čez kratko, lahko steno izstop na pot čez Plemenice.
Sestop po poti skozi Luknjo v Vrata (uro in pol).

216 VZHODNA SMER
Prvi plezali Matevž Frelih, Rado Poženel in Joža Čebular 1. julija 1928 (NA 167).
Ocena deloma III, višina stene 800 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop iz Vrat po poti čez Prag. Prek prvega skoka do majhne, gruščaste grape, ob njej čez rušje in desno pod steno (uro in pol).
Opis: Levo navzgor do macesnov in na steber. Po policah in kaminih na vrh stebra ter na široko, obokano polico. Po njej levo in po kaminih na višjo polico (odcep smeri 216 a). Čez strmo stopnjo desno navzgor in dalje levo po razčlenjeni steni v grušč pod ledenikom.
Sestop čez ledenik na Kredarico (45 minut) ali levo na pot in čez Prag v Vrata (uro in pol).

216a Najvzhodnejšo izstopno varianto so prvi plezali Tone Dovjak, Gerhard Guckler in Andrej More 23. septembra 1934 (PV 1934, 375 - 377 s sliko). Ocena III z mesti IV, čas plezanja 5 ur. - Po policah in skozi kamine levo iz smeri 216 in okoli stebra navzdol. Čez strm prag v položnejšo steno. Po njej na rob stene.

217 SLOVENSKA SMER
V območju sedanje slovenske smeri so plezali že trentarski divji lovci, opisal pa jo je prvi Henrik Tuma (NA 167 - 169, NS 35).
Ocena II z mesti III, višina stene 800 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop kot pri smeri 216.
Opis: Z leve strani kotla po polici desno čez skok na gredino, od tu dalje možno več variant:

217a ČEZ MACESNE: Po gredini levo k macesnom. Tu desno navzgor do grede pod Belimi platmi (Henrik Tuma in Jože Komac 21. avgusta 1910).

217b SKOZI KAMINE: Rahlo levo pod kamine in po njih navzgor. Ko postanejo težji, umik na desno in čez vršni skok v grapo (Joža Čop, Klement Jug, Janez Kveder in Lojze Volkar 22. septembra 1922).

217c DESNO OD KAMINOV: Z gredine naravnost navzgor čez strme plošče in pod previsom v razu levo v grapo (odcep 217 d). Po njej čez strm skok pod Bele plati.

217d RAZ SLOVENSKEGA STEBRA: Iz grape (217 c) po stebru med Slovensko in Nemško grapo (deloma IV in V) do smeri 215 in dalje v območju raza Slovenskega stebra na rob stene (skupaj 5 ur, Janez Brojan 23. julija 1932).

Prve tri variante se združijo pod Belimi platmi. Desno ob njih po razčlenjeni steni in levo v kotel. Skok nad njim (15 m) preplezaš v levem delu. Nato desno v grapo in po njej (Bučerjeva skrinjica) v škrbinico. Iz nje desno v Slovensko grapo in po njej navzgor. Možno več izstopnih variant:

217e PREVČEV IZSTOP: Po prvem večjem žlebu v gornji tretjini grape na levo in po njem na rob stene (Slavko Prevec 1927).

217f DIREKTNI IZSTOP: Po grapi do konca. Skozi okno (ali levo ob njem) in pred sklepnim skokom na desno ter po razčlenjeni steni na vrh Slovenskega stebra.

217g FRELIHOV IZSTOP: Nad oknom po policah desno v kotel pod Malo črno steno ter po polici desno okoli roba in še dalje v snežišče pod robom stene (Tuma, Komac).

217h LEVI IZSTOP: Po grapi do konca in v skrajnem levem delu po strmi zajedi v gruščnat kotel. Po grušču levo navzgor na škrbinico v grebenu. Čez gladke plošče na levi strani grebena in po njem na rob stene.
Sestop kot pri smeri 216.

218 NEMŠKA SMER
Prvi plezali F. König, Hans Reinl in Kari Domenig 3. in 4. julija 1906 (NS 36 in 38).
Ocena v spodnjem delu III, zgoraj IV, višina 1200 m, čas plezanja 6-8 ur. Dostop kot pri smeri 216.
Opis: Vstop kot pri smeri 217, nato po gredini desno čez Nemško grapo v steber. Po njem navzgor, desno (odcep smeri 223/I) mimo značilnih stolpičev in navzgor na Nemški steber. Po grapi (križanje s smerjo 215) za njim skoraj do konca (od tu možni varianti 218 a in b), nato desno po polici okoli raza. Po njegovi Z strani več raztežajev navzgor do široke police. Po njej na raz. 2 raztežaja po njem do manjše police. Po njej levo do konca, čez prag in po žlebu na polico. Poševno desno okoli 2 raztežaja in čez mokro stenico na Kugyjevo polico (izstopi možni tudi bolj desno). - Smer se pleza tudi v varianti desno od srebra - »čez lusko« (Jug, Kajzelj, Volkar 1923).
Sestop po Kugyjevi polici (z nje možne variante 218 d, e in f na vrh Triglava in po poti na Kredarico) in čez ledenik na Kredarico (1 ura) ali čez Prag v Vrata (2 uri).

218a ZIMMER - JAHNOV IZSTOP
Prva plezala Gustav Jahn in F. Zimmer 4. avgusta 1906 (NS 37). Čas plezanja od vstopa 4-5 ur. - Iz grape prestop v levo in 100 m navzgor na polico. Po njej 50 m levo v globok žleb, po njem in v desnem delu čez vršno steno (IV) v krnico pod Malo črno steno. Po snežišču in levo na rob stene.

218b SKOZI OKNO
Prvi plezali Mira Marko Debelak, Tone Guerra, Pavla Jesih in Stanko Tominšek 15. avgusta 1926 (NS 37). Ocena IV, čas plezanja od vstopa 4-5 ur. - Po grapi do konca in po kaminih ter prečnica v desno do »Okna«. Skozenj ter po počeh in kaminih na gredino pod Malo črno steno. Z nje levo v izstop variante 218 a ali po policah v smer 218 (Lassov izstop).

218c MÜLLERJEV KAMIN
Dostop z ledenika v sedlo med Malim in Velikim Triglavom so poznali že domačini (NA 163). Ocena I, čas plezanja 2 uri. - Po Kugyjevi polici levo do konca, nato po zgornjem robu ledenika pod sedlo med vrhovoma in po lahkem pečevju na zavarovano pot ter na vrh.

218d SEVERNI GREBEN
Prva plezala Ernst Eitner in Eduard Pichl 23. avgusta 1902 (NA 180). Ocena II, čas plezanja 2 uri. - Po Kugyjevi polici do konca, nato po V strani velikega odloma na greben. Po njem iskaje prehode na vrh.

218e DESNO OD GREBENA
Ocena III, čas plezanja 2 uri. - Po Kugyjevi polici do podaljška S grebena, nato 100 m poševno desno do širokega kamina. Po njem ter po policah in žlebovih na vrh (glej smer 668 d).

219 KOVINARSKA SMER
Prvi plezali Joža Čop, Stane Koblar, Dolfe Kramžar, Maks Medja in Andrej Župančič 13. julija 1947 (PV 1948, 35 - 36).
Ocena IV z mesti V, čas plezanja 5-6 ur
Dostop kot pri smeri 220 in 150 m levo po značilnih gladkih policah (uro in pol)
Opis: Poševno levo navzgor po kaminih in počeh v prodnato kotanjo pod značilnim stolpom. Desno in nato levo navzgor v smer 218.

220 BAVARSKA SMER
Prva plezala Georg Kuglstatter in Hans Unger (v kombinaciji s smerjo 218) 6. septembra 1926 (NS 37).
Ocena IV, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop iz Aljaževega doma po poti čez Prag in s snežišča nad prvim pragom navzgor pod steno (uro in pol).
Opis: Vstop 50 m levo od vpadnice dna Črnega grabna. Po žlebu na levi strani na stebriček, z njega 4 m navzgor, nato proti levi do luknje. Ob njej in lahno proti levi stalno navzgor (okoli 50 m) do široke police. Po njej dva raztežaja na levo. Pred koncem police navzgor do algaste poči. Po njej, na vrhu prečnica nekaj m desno ter po poklinah in počeh stalno proti desni 5 raztežajev navzgor in skozi lahek kamin do grape pod »Bavarskim turncem«. Z njega naravnost navzgor 4 m do police. (Od tu so prvi plezalci težavno prečili levo in po nekaj m dosegli lažji svet pod široko polico.) Po njej desno okoli roba, nato navzgor čez previs v dno Črnega grabna (priključek smeri 221). Po grabnu okoli 30 m navzgor, nato po široki polici 60 m levo navzgor okoli dveh robov in čez grapo. Dalje čez 2 m visoko krušljivo stopnjo in desno čez položne plati v žleb. Po njem 3 raztežaje. Ko se žleb vzpne v strmo ploščo, čez njo in v žlebasto grapo. Po njej do vrha, na desni stolp in še malo levo okoli roba ter po širokih policah čez grapo na Nemški steber. Dalje po smeri 218.

221 ČRNI GRABEN
Prva plezala Mitja Košir in Klavdij Mlekuž 13. septembra 1964 (PV 1965, 249 s sliko).
Ocena V, višina smeri 300 m, čas plezanja 5-6 ur.
Dostop kot pri smeri 220.
Opis: Vstop kot za smer 220. S stolpa po polici 20 m desno in po sredini žleba (kk) na polico. Po njej 8 m desno in po previsni poči 3 m (kk) v sistem gladkih žlamborjev ter nazaj v sredo žleba. Po njem 15 m, nato proti levi in na polico (kk). Po desnem žlebu (kk) do previsne zajede. Po njej 10 m in desno čez previs na plošče (stojišče v stopnih zankah). Navzgor 30 m, nato levo na poličko. Po njej desno 10 m, nato po poči navzgor in desno ter čez strmo stopnjo na polico. Z nje poševno levo čez krušljive odstavke na travnato stojišče. Desno v krušljivo zajedo in navzgor v veliko votlino. Iz nje desno v dno Črnega grabna. Dalje po smeri 220.

222 PETERNELOVA SMER
Prva plezala Marko Butinar in Niko Tancar 3. in 4. avgusta 1961 (PV 1962, 528 s sliko).
Ocena V z mesti VI, e, A1, višina smeri 400 m, čas plezanja 6-8 ur.
Dostop kot pri smeri 220 in desno čez plati navzgor (k) na polico.
Opis: Čez polico pod previs, čezenj in po poči do dveh svedrovcev. Desno do poličke pri odklani luski. Rahlo levo čez strmo stopnjo na polico (k), 6 m levo in navzgor na stojišče. Dalje navzgor čez ploščo (k) na poličko, navzgor po poči do police, po njej desno 6 m pod strmo stopnjo, čeznjo (k) in po krušljivi steni do stojišča (k). Z njega 10 m k majavi luski, desno in čez strm prag na stojišče. Desno 15 m do konca police, po poči (k) na poličko in 4 m levo na vrh trikotne luske. Za rob in po poči pod previsi rahlo levo navzgor do stojišča pri grmičku. Navzgor čez krušljiv previs, nato desno k stojišču vrh naloženih bolvanov. Po poči višje na balkonček in še dalje po poči do konca ter po polici desno za rob (v višini dna Črnega grabna). Navzgor 30 m po navpični zajedi (A2) do slabega varovališča. Desno 5 m po drobni polički, rahlo navzgor do svedrovca in desno na zeleno poličko. Po udobni polici na raz (še bolj levo klin zunaj smeri) in po krušljivem svetu desno na poličko pod previsi (kk). Levo (e) navzgor na krušljivo poličko pod streho. Čez njo (ee) v razčlenjen svet (kk) in po neizrazitem travnatem kaminu na polico. Levo po njej 20 m proti razu in navzgor do klina ter še višje na zaprodeno polico. Levo do rumenega kota pod algastim kaminom in po njem do klina. Za rob in naravnost navzgor na gruščasto polico. Rahlo levo pod rumen kot. 3 m navzgor (kk), desno in spet navzgor na polico ter po njej desno na raz. Dalje rahlo levo do ozkega kaminčka in navzgor na ploščad (možic, stik s smerjo 223).

223/I SKALAŠKO - GORENJSKA SMER
Smer je kombinacija gorenjske in skalaške. GORENJSKO SMER so prvi plezali Joža Čop, Miha Potočnik in Stane Tominšek 27. in 28. avgusta 1928 (NA 172 - 173).
Ocena IV. Smer se odcepi od nemške (218) in poteka po policah na »Bavarski turnc« ter navzgor v dno Črnega grabna. Dalje po njem do prvega skoka, skozi kamin in desno v V raz Osrednjega stebra. Po krušljivi zajedi in polici 3 raztežaje desno navzgor ter levo na »Skalaški turnc« (stik s Skalaško smerjo, dalje čez Ladjo sta obe smeri skupni).

223 SKALAŠKA SMER Z LADJO
Skalaško smer z Ladjo sta prva plezala Milan Gostiša in Pavla Jesih 9. do 13. avgusta 1929 (NS 38).
Ocena IV+, višina stene (skupaj z gornjim delom Gorenjske smeri) 1200 m, čas plezanja 5-6 ur.
Dostop iz Vrat po poti proti Luknji. Ko pot zavije na desno, naravnost navzgor k sredini stene (uro in pol).
Opis: Vstop v vpadnici Osrednjega stebra. Po široki polici na desno pod prvi stolp. Levo za njim v škrbino za stolpom. Iz nje navzgor raztežaj za veliko lusko. Po polici 25 m levo, nato 4 raztežaje naravnost navzgor do značilnih belih plati (odcep variante 223 c). Od tu vodi v loku proti levi izrazita polica. Po njej 3-4 raztežaje, nato levo navzgor po zajedastem svetu v dno žleba, ki ga sestavlja stena s prislonjenim »Skalaškim turncem« (priključek smeri 222 in stik z Gorenjsko smerjo). - Nad »Skalaškim turncem« je možen umik iz Osrednjega stebra. Levo poševno navzdol po polici v Črni graben. Na nasprotni strani poševno levo navzgor (IV) 2 raztežaja do položnejšega sveta nad Bavarsko smerjo. - Po žlebu, nato desno na raz. Ob njegovem Z boku iskaje prehode navzgor in kjer se raz položi, levo na »Gorenjski turnc« (odcep smeri 224). Po grebenu in ko se ta dvigne, v kamin ob razu. Po njem 2 raztežaja, nato kratka prečnica levo na raz. Po grebenu in trebušastem svetu ob njem okoli 100 m do strme stopnje - Ladja. Po polički proti razu in poševno navzgor po poklini in gladki stopnji (kk, V-) ter levo mimo previsa (kk, V+) v kaminček, ki se po nekaj m položi. Od tu dalje je še okoli 300 m skrotastega sveta do roba stene.
Sestop desno po poti čez Plemenice in nato čez Luknjo v Vrata (2 uri) ali levo po Kugyevi polici in čez ledenik na Kredarico (1 ura).

223a Varianta ČEZ SODČKE je originalen vstop prvih plezalcev Skalaške smeri, čeprav so pred njima že preplezali vstop, ki je sedaj v navadi (E. Lovšin, V Triglavu in njegovi soseščini, 273). Ocena V, čas plezanja 2-3 ure.

223b DIREKTNO VARIANTO so prvi plezali Janez Gradišar, Peter Gros, Bine Mlač in Jože Pirnat 22. julija 1967 (PV 1967, 526 - reg.).
Ocena IV-V z mesti VI, čas plezanja variante 8 ur. - 30 m levo od razcepa smeri 223 in 225 navzgor pod streho. Čez njo v lopico, dalje čez previs na polico in po njej v zajedo. Spet čez previs in levo navzgor pod streho. Čez njo v zajedo in desno v poč ter po njej do votline. Po polici desno in po počeh na raz. Dalje levo navzgor v grapo in v Čopov steber.

223c Varianto S SKALAŠKE SMERI NA ZLATOROGOVE POLICE so prvi plezali Joža Čop, Miha Potočnik in Stanko Tominšek 19. avgusta 1930, ocena mestoma IV, čas plezanja variante 2-3 ure (NA 166—167). - Iz smeri 223 desno okoli roba stebra v strmo grapo in po njej do težavnega kamina. Nad njim po polički desno, nato po lažjem svetu v smeri V raza Osrednjega stebra v smer 215.

223d VARIANTO FAJDIGA - PINTAR sta prva plezala Nadja Fajdiga in Milan Pintar julija 1954. Ocena v spodnjem delu V-VI, čas plezanja variante 3-4 ure. - Poteka čez izstopni previs, nato pa po zajedi in grapi pod Čopov steber ali na »Gorenjski turnc«. Dalje po 223 ali 224.

224 ČOPOV STEBER
Prva plezala Joža Čop in Pavla Jesih 26. do 30. junija 1945 (NS 39 - 41). Ocena V-VI, čas plezanja 4-6 ur.
Dostop po smeri 223.
Opis: Z »Gorenjskega turnca« kakih 30 m navzgor in desno po polici okrog roba. Sledi delikatna prečnica v desno rahlo navzdol v žleb. Dalje 4 raztežaje po levem boku stebra do poličke. Z nje na desni strani raza kakih 15 m navzgor, nato prečnica 20 m proti levi ter navzgor v značilno rdečo votlino. Iz nje po najvišji polički desno ven in čez previs (kk) v drugo votlino. Desno ven in kakih 5 m navzgor do varovališča pod preveso. Z njega 5 m poševno desno navzgor (kk) do previsa, na levi strani čez ter po navpični plošči desno navzgor na travnato stojišče. Desno navzgor 10 m (kk) v smeri ozke poči, nato nekaj m v desno in po steni navzgor v tretjo votlino. Kaminu nad njo se izogneš na desni strani, nad kaminom pa po strmem žlebu do zapore. Levo ob njej navzgor in laže v zijalko (možic). Dalje okrog dveh robov 40 m levo navzgor v najvišjo votlino pod prevesami. Po neizraziti polički 3 m levo v kot (kk) in ven po poševni, navzven nagnjeni razpoki pod previsom na poličko v odprti steni. Po njej 10 m levo do vznožja poči za veliko lusko. (Levo je odcep izstopne variante, ki sta jo leta 1953 plezala Tone Jeglič in Aleš Kunaver.) Po poči navzgor kakih 50 m do druge police, nato po lažjem svetu na rob stene. Sestop kot pri smeri 223.

225 PRUSIK - SZALAYEVA SMER
Prva plezala Karl Prusik in Roman Szalay 5. in 6. septembra 1929 (NS 41). Ocena IV+, mestoma V, višina stene 1200 m, čas plezanja 6-8 ur.
Dostop kot pri smeri 223.
Opis: Po široki gredini na desno in pri velikem rumenem odlomu (odcep variante 225 b) nekoliko navzdol v veliko kadunjo. Po zunanji strani strmega skoka in po široki grapi (odcep variante 225 c) do konca. Iz nje desno v kamin in po njem navzgor proti značilnim platem. Na desni strani plošč 5 m visoka prevesa. Ob njej gozdenje (k). Od klina pod preveso 15 m levo po izpostavljenih ploščah (V), nato čez previs (kk) v lažji svet. Dalje po razčlenjeni grapi 120 m do konca in po vrsti polic proti levi 4-5 raztežajev na večjo, gruščnato polico. Rahlo desno po kaminu in razčlenjenem svetu v gruščnat kotel. Dalje levo, nato pa desno v kamin in iz njega 30 m v lažji svet. Navzgor na značilen razčlenjen greben (križanje z Zlatorogovimi policami). Ko se greben dvigne, desno tik ob razu 3 raztežaje kvišku. Pod prevesami raztežaj po izpostavljeni polički levo, na levo stran raza. Dalje spet navzgor 3 raztežaje na raz. Raztežaj po njem, nato levo po ozki, pretrgani polički za rob in takoj navzgor pod tri naravna okna. Skozi na greben in po njem več raztežajev na vrh Osrednjega stebra, ki tu preide v 30 m visoko strmo steno (kk, V). Čez njo na rob stene.
Sestop kot pri smeri 223.

225a Vstopno varianto sta prva plezala Matjaž Deržaj in Janko Metod 9. avgusta 1954. Ocena IV+, višina variante 170 m, čas plezanja 1 ura. - Vstop je 100 m levo od Jugove grape, poteka pa po počeh in čez prage v značilen kotel v smeri 225.

225b Varianto iz smeri 225 so prvi plezali Marko Dular, Tone Jeglič in Aleš Kunaver 27. in 28. julija 1954 (PV 1955, 246 s skico). Ocena V z mesti VI, čas plezanja 6-8 ur. - Po smeri 225 do zadnjega rebra na gredini pod rumeno zajedo, kjer smer zavije navzdol v grapo. Z najvišjega mesta gredine malo desno in po desnem boku stebrička na polico. Raztežaj rahlo proti desni na teme stolpička. Čez previsno ploščo rahlo levo (kk) v poč. Po njej do zagozdenega bolvana in desno ven v gladko zajedo (k). Prestop desno na raz in po njem na veliko stojišče. Čez bolvane levo v kamin in na vrh turnca. Ob strehi kakih 10 m naravnost navzgor po previsni plošči (kk) in desno v plitvo levo. Iz nje čez krušljiv previs in levo v kot ter dalje na veliko polico. Z nje po policah in prek skokov (držeč se leve) na Zlatorogove police.

225c Varianto iz smeri 225 na Zlatorogove police sta prva plezala Janez Krušic in Uroš Župančič 18. avgusta 1946 (PV 1952, 135 - reg.). Ocena V z mesti V+, čas plezanja variante 4 ure. - Po gredini nad »V« do prodnatega sedelca. Z njega naravnost navzgor 2 raztežaja do gladkih plošč, pokritih s streho. Čez plošče 6 m levo pod streho (V+), nato 3-4 raztežaje vodoravno po ozki, izpostavljeni polički na rob nad »V«. Dalje levo po kaminu ob algasti lopi (možic) in do stebrička. Po lažjem kaminu levo navzgor v smer 215. Od tu je možno nadaljevati po varianti 225 d spet v smer 225.

225d Varianto DD sta prva plezala Ciril Debeljak in Daro Dolar junija 1953 (PV 1953, 617 - reg.). Ocena V, čas plezanja 5-6 ur. - Kjer se Zlatorogove police znova vzpnejo, v grapo in po njej ter levo nad izrazit pomol (V) nad ogromnim črnim previsom. Dalje levo od raza po lažji steni navzgor do vznožja izstopne zajede. Po njej (deloma V) v smer 225.

226 SMER KUNAVER - DRAŠLER V SFINGI
Prva plezala Kazimir Drašler in Aleš Kunaver 22. do 24. avgusta 1961 (PV 1962, 56 - 57 s skico).
Ocena VI z mesti A3, e, višina smeri 400 m, čas plezanja 15-20 ur.
Dostop po smeri 225 in čez melišča Amfiteatra do vznožja Sfinge (5 ur).
Opis: Vstop na podstavku, ki zapira Z stran Amfiteatra. Spočetka sledi smer zunanjemu razu, skala je masivna, ima le majhne oprimke in stope. Od vstopa 2 raztežaja navzgor v vznožje neenakomerne zajede, ki se vleče postrani v levi bok stebra. Od tu naprej se giblje smer na levi strani stebra do izstopa. Zajedi sledi vse do vrha, kjer pripelje na peščen stebrič. Z njega 8 m levo po lahkem svetu, nato navzgor ob daljši, usločeni poči do njenega konca. Tu prečka 2 m levo na kratko, široko polico, ki je že v območju velike zajede. 4 m više vodi ozka polička na gredino. Od tu naravnost navzgor do majhne strehe, ki jo obplezamo na desni (k). Še 2 m navzgor, nato sledeč razčlembam 5 m v levo in naravnost navzgor na »ptičje stojišče« (1 m desno je vrsta zavrtanih klinov). Pri nakazani polički prosto 3 m desno, nato navzgor v previs (k) in čezenj (stojišče v stopnih zankah). Prečnica 5 m v levo pod previs (k) in navzgor čezenj. Od tu navzgor 20 m na polico. Po njej v desno do izkopanih sedežev, od tu pa 2 m navzgor in nato poševno v levo navzgor čez plati do razčlembe, ki drži proti trem manjšim streham. Po njej in na desni mimo streh ter v rahlem loku po previsni beli skali navzgor v dno kratke zajede. Po njej do konca in levo po lahki, drobljivi skali na stojišče (e). Prečnica 6 m levo in navzgor (kk) na zadnjo gredino. Levo po njej do markantne zajede, ki višje preide v kamin, in po njej na Plemenice.
Sestop kot pri smeri 223.

227 SFINGIN OBRAZ
Prva plezala Ante Mahkota in Peter Ščetinin 11. junija 1966 (PV 1966, 473 - reg.).
Ocena VI z mesti A2 in A3, višina smeri 300 m, čas plezanja 12 ur.
Dostop po poti iz Vrat skozi Luknjo na Plemenice in po levem grabnu 250 m navzdol ter po policah v dno velike zijalke na Z delu Sfinge (5 ur).
Opis: 3 raztežaje levo na velike police. S konca polic navzgor po beli zajedi (V) v kot pod »Giljotino«. Levo od nje (VI) in čez streho (kk, zagozde) na prislonjeno lusko. Z nje 12 m navzgor do velike strehe (A3) in čez njo v luknjo nad robom strehe. Čez previs po zajedi navzgor (VI-) 40 m na stojišče pod previsom. Z njega navzgor in v tegu proti desni (A3) na široko polico. Levo in raztežaj po zajedi čez previse na vrh Sfinge.
Sestop kot pri smeri 223.

228 JUGOVA GRAPA
Prva plezala Joža Čop in Stanko Tominšek 16. junija 1927 (NS 42).
Ocena odvisna od razmer (zgoraj II-III), višina stene 900 m, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop iz Vrat po poti proti Luknji in navzgor pod steno (uro in pol).
Opis: Po Jugovi grapi kakih 300 m navzgor. V višini stolpa v levi steni prečnica na desno čez zaprodeno steno na polico. Dalje čez prevese v smer 215.

228a Varianto v Prusik - Szalayevo smer so prvi plezali Matjaž Deržaj, Leander Kukec in Niko Tancer 21. avgusta 1957.
Ocena II, eno mesto IV+. - Iz škrbine v smeri 228 navzdol 12 m, nato na sistem polic in 150 m po njih na raz ter v smer 225.

229 JUGOV STEBER
Prva plezala Milan Gostiša in Pavla Jesih 25. in 26. julija 1930 (NS 42). Ocena IV+ z mesti V-, višina stene 900 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 228.
Opis: Vstop v plitev kot in okoli 100 m do konca. Čez previs (kk) v votlino. Nekaj m desno in čez težaven prag navzgor v majhno votlino. Iz nje levo in navpično navzgor na polico. Po njej levo na veliko gruščnato glavo. Z nje po razčlenjenem svetu 3 raztežaje rahlo proti desni do strme stene. Čez njo desno po ozki in gladki polički v kratek žleb in po njem na majhno teraso pod velikim previsom. Težavno levo za odpočeno lusko, nato 50 m navpično navzgor po strmi steni. Pod veliko preveso nekaj m navzdol in levo v večji žleb. Po njem desno na raz Jugovega stebra (možic). Tu konec večjih težav. Po lahkem grebenu navzgor, nato v smeri velike grape na levi strani grebena. Iz grape čez preduh na gruščnato polico. Po njej nekaj m, nato pa desno po gladkih, a položnih plateh desno na greben. Z njega desno po policah proti vrhu stene.
Sestop po poti čez Luknjo v Vrata (uro in pol).

230 SMER ŠAVELJ - ŽUPANČIČ
Prva plezala Marjan Šavelj in Ljuban Župančič 12. oktobra 1947 (Gore in ljudje 1947, 259 - 260 s sliko).
Ocena IV, višina stene 900 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 228.
Opis: Z glave, poraščene z macesni, po skrotju na drugo, rušnato glavo. Po žlamborju in čez plošče do dveh votlin. Nad njima čez plošče in v tegu vrvi na poličko ter po njej do votline. Iz nje po levi strani in desno čez plošče do krušljivih odlomov. Levo in čez plošče na polico. Po njej desno in čez plošče v škrbino. Iz nje levo navzgor po stebru v smer 229.

231 ZAHODNA ZAJEDA
Prva plezala Jože Hudeček in Ljubo Juvan 22. julija 1959 (PV 1962, 192 s sliko).
Ocena IV-V, višina smeri 450 m, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop kot pri smeri 228.
Opis: Vstop s prodišča po zajedi v levem delu stene. Po ploščah navzgor več raztežajev pod prvo previsno zaporo. Po polici desno in nad zaporo v krušljiv svet. Mimo votlin 2 raztežaja pod streho. Čez njo z desne proti levi in po strmi steni navzgor na polico pod veliko streho. Po njej levo na raz. Tik ob razu po previsni poči navzgor v zajedo nad streho. 4 raztežaje po zajedi in levo na ramo v razu. Dalje po stebru nad ramo več raztežajev navzgor, nato desno nazaj v zajedo, ki se tu spremeni v travnat žleb. Po njem 2 raztežaja v smer 230.

232 LJUBLJANSKA SMER
Spodnji del prvi plezali Nadja Fajdiga, Ljubo Juvan, Ante Mahkota in Tone Sazonov 2. in 3. julija 1961, gornjega pa Ljubo Juvan in Tone Sazonov 30. in 31. julija 1961 (PV 1962, 192 s sliko).
Ocena V-VI, višina stene 700 m, čas plezanja 10-12 ur.
Dostop kot pri smeri 228.
Opis: Vstop s prodišča po značilnem kotu (desnem). Raztežaj navzgor in delikatna prečnica 3 m levo v poč ter po njej navzgor pod streho. Od tu desno po ozki polici na stojišče. 15 m navzgor na polico. Levo čez krušljivo lusko v poč in po njej na sistem polic. Od tu 2 raztežaja in pol desno pod krušljivo poč, po njej (kk, e) na slabo stojišče. Še 10 m po poči in desno navzgor v lažji svet. Čez strmo stopnjo v gladek žlambor in dalje na polico. Desno in prestop na višjo polico tik črnih, odlomov. Po polici okrog roba na večjo polico. Od tu 3 raztežaje navzgor proti levi na pomol (možic). Raztežaj navzgor na krušljivo polico. Malo desno in navzgor pod streho, še desno (kk, e). Kjer je streha najmanjša, čez njo in po žlamborju navzgor. S police na levi po krušljivi steni v kamin. Raztežaj po kaminu, nato po desni strani kamina (k, e) na polico. Nazaj v kamin in navzgor v lažji svet. Desno navzgor v smer 215.

233 TRŽAŠKA SMER
Prva plezala Sandi Blažina in Aleš Kunaver poleti 1954 (PV 1962, 192 s sliko).
Ocena IV-V, višina stene 500 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 228.
Opis: Vstop 20 m desno od vpadnice kamina. Raztežaj navzgor in desno ob treh strehah (V+) v kamin. Po njem 2 raztežaja do zijalke. Raztežaj desno po polici, prestop na višjo polico in nazaj v kamin nad previsi. Po desni strani kamina (IV+) navzgor in skozi okno (k, VI) iz strmega dela stene. Dalje možno po smeri 234 ali pa desno na rob stene.
Sestop po poti skozi Luknjo v Vrata (uro in pol).

234 SMER SANDIJA WISIAKA
Prva plezala France Ogrin in Uroš Župančič 8. julija 1933 (NS 42 - 43). Ocena V-VI, višina stene 700 m, čas plezanja 6-7 ur.
Dostop iz Vrat po poti na Luknjo in po grušču levo pod steno (2 uri).
Opis: Vstop v značilno poklino na desni strani izrazitega stebra. Po njej 60 m, nato raztežaj desno do majhnega koritca v belkasti skali. Naravnost navzgor 20 m čez bele plati (VI); ni priporočljivo, bolje jih je obiti na desni strani. Nato še 3 raztežaje navzgor, težeč proti levi, do značilne črne zapore. Prečnica levo 40 m skoraj na raz stebra ob velikem kaminu. Po poklinah na desni strani tega stebra okoli 120 m na njegov vrh. Z njega po lažjem svetu navzgor v smer 215 ali še naprej na rob stene.
Sestop po poti skozi Luknjo v Vrata (uro in pol).

235 BOHINJSKA SMER
Prva plezala Jože in Tine Mihelič 30. julija 1967 (PV 1968, 177 - reg.).
Ocena IV-V, višina stene 400 m, čas plezanja 5-6 ur.
Dostop kot pri smeri 234.
Opis: Vstop 100 m desno od smeri 234. Poševno levo po zajedi mimo previsa v kotanjo. Desno na vrh odpočene luske in dalje na rob ter navzgor po zajedi do strehe. Pod njo 5 m v desno, nato navzgor v lažji svet in v globok kamin. Raztežaj po njem, nato levo in navzgor na široko polico. 50 m desno navzgor na teraso in dalje proti desni po ozki polički ter prek plati na ozko poličko. Po njej 10 m do sistema poči in 3 raztežaje po njih do poličke pod velikim nosom. Po njej levo okrog roba v žlebič in navzgor do previsne zapore, ki jo obideš po levi. Dalje 2 raztežaja navzgor na široko polico - konec težav. Z nje čez krušljivo stopnjo na travnato gredino in po njej desno na rob stene.
Sestop po poti skozi Luknjo v Vrata (uro in pol).

236 GANDIJEVA SMER
Prva plezala Tone Dovjak in Andrej More - Gandi 22. septembra 1934 (PV 1934, 376 - 377 - reg). Smer poteka na skrajni desni strani Z dela triglavske stene.

BOVŠKI GAMSOVEC

237 GREBEN BOVŠKI GAMSOVEC - PIHAVEC
Prvi plezali Herbert Drofenik, Mirko Kajzelj in Vinko Križaj 29. junija 1928 (NA 182).
Ocena III, mestoma IV, čas plezanja 4 ure.
Dostop iz Vrat po poti na Kriška jezera in na vrh Bovškega Gamsovca (3 ure) ali iz Pogačnikovega doma (pol ure).
Opis: Z vrha navzdol proti Pihavcu, skozi kamin in spust v najnižjo škrbino. Prestop in desno ter po kaminu na greben. Po širokem kaminu navzdol in prečnica pod poč. Po njej nad preveso ter po polici na V strani. Nato spet na greben. Po njem do prevesnega stolpa. Z leve strani nanj in navzdol v škrbino. Naslednje stolpe se obide ali prepleza. Ko se greben konča, dvojni spust skozi prevesen kamin na V stran in čez navpičen prag na plaz. Po V strani Pihavca na vrh.
Sestop po poti skozi Luknjo v Vrata (2 uri in pol).

238 VELIKA GRAPA
Prva plezala Ljubo Juvan in Tone Sazonov 21. januarja 1962. Čas plezanja in ocena odvisna od snežnih razmer.
Dostop od nekdanje karavle pod Luknjo desno na plazni stožec pod grapo (10 minut).
Opis: Smer poteka po grapi, ki se vleče čez celo steno in jo prekinjajo trije pragi. V zgornjem delu se močno zoži. Tu čez prag v strmo pobočje in po njem na vrh.
Sestop po poti skozi Luknjo v Vrata (2 uri in pol).

239 BROJANOVA SMER
Prvi plezal Janez Brojan 15. avgusta 1933. Ocena IV, višina stene 300 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop iz Vrat po poti proti Luknji do plazu, kjer se odcepi pot na Kriška jezera (2 uri).
Opis: Vstop 50 m levo od žleba v navpično, poraslo skalo. Skozi navpičen žleb in pod previsom v desno ter navzgor do plošče z javorom. Dalje levo navzgor na pomolček in dalje po hrbtu širokega, poraščenega stebra do vrha stene.
Sestop kot pri smeri 238.

STENAR

240 LEVA ZAJEDA
Prva plezala Branko Bijol in Tine Mihelič 24. avgusta 1963.
Ocena IV z mesti V-, višina stene 600 m, čas plezanja 6 ur.
Dostop iz Vrat po poti proti Luknji, kmalu za spomenikom pa v desno in navzgor k »Serakom« (snežišče v spodnjem delu stene). Čez skok in levo v grapo (1 ura).
Opis: Po grapi ali desno ob njej do previsa, ki jo zapira. Levo v kotanjo in še levo navzgor do velike votline. Iz nje levo po polici do razčlemb in po njih 50 m na polico. Desno v zajedo in po njej ter po žlebu na polico. Nekoliko
levo in čez krušljivo steno v žleb ter po njem v veliko votlino (možic). Iz nje po najvišji polički v desno in navzgor na manjše prodišče v vznožju velike zajede. Po njenem grapastem dnu do razcepa in čez gladko stopnjo v desni krak ter po njem na rob stene.
Sestop: a) Po JV grebenu na vrh (1 ura) in po poti v Pogačnikov dom (1 uro) ali v Vrata (2 uri) ali v bivak IV (uro in pol), b) Levo čez skrotast hrbet na široko melišče in po njem na pot pod Sovatno v Vrata (2 uri).

241 SMER ANCELJ - JUVAN
Prva plezala Jože Ancelj in Ljubo Juvan 24. novembra 1963.
Ocena II z mesti IV, višina stene 600 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 240.
Opis: Sprva po smeri 240, potem po desnem robu grape do sredine stene. Nad pragom levo v žlambor in po grapi na greben.
Sestop kot pri smeri 240.

242 JUGOVA SMER
Prvi plezal Klement Jug 26. julija 1924 (NA 183).
Ocena II, višina stene 700 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 240.
Opis: Po grušču nad pragom desno navzgor na poraščeno gredino in po njej ter skozi rušje na travnato rebro. Po njem na raz, po njem in grebenu na vrh. Sestop kot pri smeri 240.

243 KOČEVARJEVA SMER
Prva plezala Rudi Herbst in Rado Kočevar 9. avgusta 1950 (NS 45).
Ocena IV z mesti V in VI-, višina stene 600 m, čas plezanja 5-7 ur.
Dostop: Iz bivaka IV (20 minut).
Opis: Vstop v vpadnici vrha. S snežišča pod steno po prvi polici raztežaj in pol levo. Sledi strma stena. Čez njo (kk) v lažji svet. Nekaj m rahlo levo navzgor, nato pod veliko streho. Pod njo kratka prečnica na levo v poč (kk) in po njej na majhno polico. Nekaj m navpično navzgor in desno nad streho. Dalje po lažjem svetu nekaj raztežajev navzgor do velike, gladke zapore v drugi polovici stene. Po policah na levi rob stene in 3 raztežaje po razu (kk) navzgor. Dalje po lažjem svetu in grebenu na vrh.
Sestop kot pri smeri 240.

244 DIREKTNA SMER
Prva plezala Zvone Kofler in Klavdij Mlekuž spodnji del 1. oktobra 1967, zgornjega 29. oktobra 1967.
Ocena VI z mesti A2 in A3, e, višina stene 600 m, čas plezanja 14-16 ur.
Dostop kot pri smeri 243.
Opis: Vstop skozi previsen kamin. Po njem (kk, VI) in pod previsom po levi strani razčlemb ter poševno navzgor proti levi do rdečkastega odloma. Desno in na ramo ter do vznožja velike poči. Po njej do police pod vrhom. 5 m levo okoli roba in 30 m navzgor na pomol. Prečnica 20 m v levo in 4-5 raztežajev po lažjem svetu pod črne, previsne plošče. Čez nje po izraziti poči okoli 80 m (A2, A3, kk, zagozde), prek dveh streh in še dva raztežaja više, nato pa po počeh poševno levo v širok kamin. Po njem 3 raztežaje na udobno polico. Z nje po zajedi na rob stene v smer 243.

245 ZAJEDA SPOMINOV
Prvi plezali spodnji del Matjaž Deržaj in Tone Jeglič 3. avgusta 1958, zgornjega Matjaž Deržaj, Vjekoslav Šantek, Janez Škarja in Jaka Vovko 10. avgusta 1959 (PV 1962, 240 s sliko).
Ocena V-VI, višina stene 600 m, čas plezanja 5-7 ur.
Dostop kot pri smeri 243.
Opis: Z najvišje točke snežišča do previsnega žlamborja in po njem v kotanjo. Desno do sistema poči in po njih 4 raztežaje navzgor na večjo polico. Levo z nje po nakazani polički v manjšo votlino v zajedi. Po zajedi 10 m in nato desno na gredino (možen izstop v smer 246). Čez prag na višjo polico in po zajedi ter krušljivi poklini proti rumenemu odlomu. Dalje do razcepa zajede. Po desnem kraku in poklinah v žleb. Naprej po smeri 246 na vrh.

246 BROJANOV RAZ
Prvi plezali Janez Brojan, Maks Dimnik, France Globočnik in Drago Korenini 13. junija 1937 (NS 45 - 46).
Ocena III, višina stene 500 m, čas plezanja 2-3 ure.
Dostop iz bivaka IV čez grušč pod steno (15 minut).
Opis: Smer poteka v območju raza, ki meji S in SV steno. Ko se ta konča, po grebenu na vrli.
Sestop kot pri smeri 240.

247 SEVERNI RAZ
Prva plezala Janez Krušic in Janko Šilar 23. junija 1950 (NS 46 - 47).
Ocena III z mesti V+, višina stene 400 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 246.
Opis: Vstop nekaj m desno od grape. Nekaj m navzgor na poličko in po previsni zajedi 6 m (V+) na drugo poličko. Po njej 6 m levo do algaste grape in levo ob njej v krušljiv svet. Po njem 40 m poševno desno do navpičnih plati (ne levo po lahkem kaminu!). Blizu njihove desne strani naravnost navzgor okoli 20 m (kk, V+), po ozki polički 3 m desno in navzgor na majhno stojišče nad lusko. Dalje vodoravno po ozki polički desno, po slabih razčlembah 10 m za rob in nekaj m navzgor na boljše varovališče (možic). 3 m navzgor do nizke votline, nad katero je strehast previs. Čez njega na polico, ki vodi proti levi. Ob prvi možnosti navzgor na drugo in tretjo poličko ter desno v lažji svet. Po izrazitem kaminu, dokler se v S razu ne izoblikuje markantna glava. Pod njo po krušljivem razu nekaj m navzgor na polico (možic). Po njej 25 m levo do rebra blizu grape in po njem okoli 50 m (III) navzgor ter prestop levo v kamin. Po njem 20 m, nato levo po krušljivi polički na drugo rebro ter raztežaj vrvi navzgor po skrotastem svetu na grebenček in dalje po dobro razčlenjenem svetu okoli 60 m do vodoravne terase. Z nje po strmi grapi in naravnost navzgor okoli 160 m do možica na srednjem vrhu Stenarja in še 30 minut proti Z na glavni vrh.
Sestop kot pri smeri 240.

248 ANCELJNOVA SMER
Prvi plezali spodnji del Rado Košir in Klavdij Mlekuž 23. oktobra 1966, zgornjega Klavdij Mlekuž in Franc Salberger 30. avgusta 1967 (PV 1968, 353 - 356 s sliko).
Ocena V z mesti VI, višina stene 400 m, čas plezanja 8-9 ur.
Dostop kot pri smeri 246.
Opis: Vstop z leve strani stebra po ozki polici 8 m v desno. Tu vodi navzgor široka, gladka poč. S police prestop okoli roba prislonjenega stebra v previs. Čez njega (kk) naravnost na dobro stojišče in dalje pod strehast previs. Na levi strani čez v gladko, široko zajedo in po njeni desni strani do strehe. Pod streho težavna prečnica v desno okoli roba na stojišče pod rumenim odlomom. Dalje po zajedi na vrh prislonjene luske. Z nje 3 m v levo in nato čez strmo, krušljivo steno naravnost navzgor v previsen kamin. Pri zagozdi 5 m levo in čez strmo stopnjo levo poševno navzgor v strmo ploščo. Čez njo 10 m kvišku na navzdol visečo polico. Po njej desno 6 m v poševen kamin. Po kaminu 30 m navzgor v lažji svet, na polico. Z nje naravnost navzgor 3 raztežaje do vznožja zgornjega stolpa. S široke police tik pod stolpom 15 m levo mimo manjše votline in okoli 30 m navzgor. Dalje poševno proti desni, čez krušljiv previs. Še raztežaj do vrha stolpa in po lažjem svetu na vrh. Sestop kot pri smeri 240.

249 KAMINSKA SMER
Prvi plezali spodnji del Janez Krušic, Janez Pšenica in Jože Stražišar 9. novembra 1951, zgornjega Janez Krušic, Jože Stražišar in Tone Zupan 15. oktobra 1950 (NS 47).
Ocena V, višina stene 400 m, čas plezanja 6-8 ur.
Dostop kot pri smeri 246.
Opis: Vstop v vpadnici navpičnega kamina. Čez zaprodene police 3 raztežaje v kamin in do plitve črne votline (možic). Desno za lusko na zgornji del votline in čez sigaste plati rahlo proti desni do majhnega stojišča. Dalje levo h kaminu, prestop vanj in po njem okoli 15 m. Po desni plošči do krušljive police, nad katero je rjav odlom, in levo v kamin. Po desni plošči okoli 10 m do majhne police in dalje raztežaj do prodnate kotanje. Čez dve stopnji levo na ramo stebra in desno poševno navzgor na prodnato poličko (luska). Prestop v ozek kamin in po njem do police. Iz nje desno čez gladke plati 6 m do police vrh kamina za stebrom. Naravnost čez gladke plati na majhno poličko. Z nje levo do vhoda v visoko votlino s snegom. Čez plati desno v navpičen kamin in po njem do zaprte kotanje. Iz nje naravnost čez navpičen prag na poličko in prestop v kamin. Po njem in po plateh v škrbinico ter dalje na greben in po njem na vrh.
Sestop kot pri smeri 240.

250 PREVČEVA SMER
Prvi plezali Herbert Brandt, Stanko Hudnik, Slavko Prevec in Nevina Rebek 20. julija 1928 (NA 183 - 184).
Ocena II, višina stene 300 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop iz bivaka IV proti Stenarskim vratcam in po grušču pod steno (pol ure).
Opis: Vstop s snega desno od vpadnice vrha in dalje v območju srednjega stebra, ki ga omejujeta dve navpični kaminski grapi, na rob stene.
Sestop kot pri smeri 240.

251 ZAHODNI RAZ
Prva plezala Karl Grünwald in Fritz Schmitt 28. avgusta 1927 (NA 184). Ocena II-III, višina stene 300 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop kot pri smeri 250.
Opis: Smer poteka po razu do velikega rdečega stolpa. Desno okoli njega in po žlebu nazaj na raz ter po njem do odloma. Tu desno 20 m po polici, spet na raz in po njem na vrh. (Vrisa smeri ni bilo mogoče preveriti.)
Sestop kot pri smeri 240.

KRIŽ

252 ZIMSKA SMER
Prva plezala Ljubo Juvan in Tone Sazonov 1. maja 1962. Ocena in čas sta odvisna od snežnih razmer. Višina smeri 180 m, naklon 50-60°.
Dostop iz bivaka IV (četrt ure).
Opis: Smer poteka po snežišču v sredini stene.
Sestop po poti v bivak IV (1 ura).

DOLKOVA ŠPICA

253 SMER V JUŽNI STENI
Prvi plezal L. Enzenhofer (NA 184).
Ocena II, višina stene 200 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop iz bivaka IV k vznožju stene (15 minut).
Opis: Vstop z najvišje točke prodišča in navzgor na rob na S greben ter po njem na vrh.
Sestop v Rdečo škrbino in po markirani poti proti Kriški steni ter po melišču k bivaku IV (pol ure).

254 JUGOVZHODNI RAZ (z Rušja)
Prva plezala Georg Kuglstatter in Hans Unger 10. septembra 1926 (NA 185). Ocena II, višina stene 300 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop iz bivaka IV po poti na Škrlatico (5 minut).
Opis: Vstop v vpadnici raza. Strmim odstavkom v spodnji polovici se umikamo v desno. Višje po razu na glavo in po grebenu na vrh.
Sestop kot pri smeri 253.

254a Direktno varianto sta prva plezala Janez Krušic in Jože Stražišar 10. avgusta 1952. Ocena III z mesti IV, čas plezanja 4 ure.

SEVEROVZHODNA STENA

255 SMER RENKER - STURM
Prva plezala Gustav Renker in Josef Sturm 10. avgusta 1910 (NA 185). Ocena II, višina 200 m, čas plezanja 1 ura.
Dostop od bivaka IV po poti v Zadnji Dolek (1 ura).
Opis: Vstop nasproti poti v J steno Škrlatice in proti poklini na SV steni. Ob njej in skozi kamin v škrbino. Dalje skozi grapo na prodišče in levo na SZ greben.
Sestop kot pri smeri 253.

256 GREBEN DOLKOVA ŠPICA - ŠKRLATICA
Prvi plezal Adolf Schulze 22. julija 1906 (NA 185).
Ocena II, čas plezanja 2 uri.
Dostop iz bivaka IV po poti na vrh Dolkove špice (1 ura).
Opis: Z Dolkove špice v Rdečo škrbino in po grebenu Rakove špice do Škrlatične grmade. Dalje po V strani grebena v J steno Škrlatice, po njej na greben in na vrh.
Sestop po poti v bivak IV (ura in pol).

ŠKRLATICA

JUŽNA STENA

Na Škrlatico so prvi pristopili s te strani Julius Kugy, Andrej Komac in Matija Kravanja 24. avgusta 1880 (NA 186), in sicer iz Zadnjega Dolka. Smer poteka po grapi in iz nje desno navzgor na greben. Ocena II. Leta 1885 je Gregor Rabič (NA 186) pristopil po J steni, tam, kjer vodi danes nadelana pot. Za njim pa so steno preplezali še v raznih smereh in variantah, eno od njih 8. avgusta 1933 Janez Brojan (ocena III, čas plezanja 2 uri).

JUGOVZHODNA STENA

Po JV steni je na Škrlatico prvi pristopil Gregor Rabič leta 1883 (NA 186). Iz krnice V kotlu je plezal po lahkem pečevju na J greben in po njem na vrh. 19. marca 1938 so Janez Brojan, Joža Čop, Miha Potočnik, Tončka Reiner in Stane Tominšek (PV 1929, 267) plezali iz Vrat v območju grape naravnost V kotel in naprej po JV steni na vrh Škrlatice.

SPODNJI ROKAV

257 SMER KRUŠIC - DIMITROV
Prva plezala Pavle Dimitrov in Janez Krušic 7. junija 1964 (PV 1964, 528). Ocena IV z mesti V, višina stene 700 m, čas plezanja 7 ur.
Dostop iz Aljaževega doma po poti na Škrlatico. Iz grape pod Dolkovo špico desno skozi gozd na prodišče pod J steno Spodnjega Rokava (uro in pol). Opis: Levo po grapi, ki pada iz krnice V Kotlu, in prek nje do izrazitih kaminov. 3 raztežaje navzgor in skozi kamin na prvo zaprodeno gredino. Nad njo za odklan stolp in z desne strani na njegov vrh. Z njega čez plati levo navzgor 20 m (V) in desno na drugo gredino. 15 m desno od kamina navzgor po kaminih 4 raztežaje do globokega kamina. Po njem navzgor in po krušljivi gredi na greben, ki pada proti krnici V Kotlu. Dalje v območju grebena na vrh Spodnjega Rokava.
Sestop po grebenu proti Srednjemu Rokavu in iz prve škrbine spust V Kotle (1 ura). Od tod po V steni Škrlatice na pot Škrlatica - Vrata in po njej v Aljažev dom (3 ure in pol) ali v škrbino med Srednjim in Visokim Rokavom ter v bivak II (1 ura).

258 BROJANOVA SMER
Prvi plezali Janez Brojan, Maks Dimnik in Franc Globočnik 30. maja 1937 (PV 1939, 33 - reg.).
Ocena III-IV, višina stene 700 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 257.
Opis: S prodišča pod J steno Spodnjega Rokava desno navzgor na drnasto gredino in z nje po navpičnem kaminu ter desno v žleb. Po njem in skozi kamin v dno grape. Po njej na polico in raztežaj desno. Čez strmo stopnjo na stebriček in desno na raz. Dalje v območju raza do grape (stik s smerjo 259). Po njej in desno na JV greben ter po njem na vrh.
Sestop kot pri smeri 257.

259 POTOČNIKOVA SMER
Prva plezala Miha Potočnik in Stane Tominšek 22. julija 1928 (NA 189). Ocena III, višina stene 700 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 257.
Opis: S prodišča pod J steno Spodnjega Rokava desno navzgor na drnasto gredino. Z nje po žlebovih in policah 200 m navzgor pod osamljen stolp. V območju grape navzgor in čez police na gredino pod vršno steno. Desno po njej in na vrh.
Sestop kot pri smeri 257.

260 JUGOVA SMER
Prvi plezal Klement Jug leta 1924 (NA 189).
Ocena I, višina stene 700 m, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop iz Aljaževega doma po cesti proti Mojstrani do prve jase, potem levo čez veliko prodišče (Suhi plaz) pod JV steno (uro in pol).
Opis: S prodišča po grapi navzgor na gruščnate gredine. Čez prage med njimi na položen, skrotast hrbet in po njem ob JV grebenu pod vršno steno. Čez njo na vrh.
Sestop kot pri smeri 257.

261 JUGOVZHODNI GREBEN
Prva znana plezalca, ki pa sta plezala bolj direktno, sta bila Miro Dermelj in Janez Krušic 2. julija 1946.
Ocena III, čas plezanja 3-4 ure.
Dostop iz bivaka II navzdol na prodišče pod škrbino med Spodnjim Rokavom in Kališčem (pol ure).
Opis: Po skrotju na poraščen stolp nad škrbino. Spust v škrbino in dalje po grebenu na vrh Spodnjega Rokava.
Sestop kot pri smeri 257 ali po isti smeri nazaj v bivak II (2 uri).

262 SKOZI ŠKARJE
Prvi plezali Janez Krušic, Anton Oman, Janez Ramuš, Milan Robič in Janez Zakrajšek 18. junija 1967.
Ocena III-IV, višina stene 200 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop iz bivaka II po drnastem grebenu navzdol na prodišče pod Škarjami (pol ure).
Opis: S prodišča 40 m navzgor na poličko, po njej levo. Potem navzgor in skozi kamine ter ob njih v levo škrbino Škarij.
Sestop po smeri 261 ali kot pri smeri 257.

263 POD ŠKARJAMI
Prva plezala Janez Krušic in Tone Zupan 26. septembra 1955 (PV 1955, 648).
Ocena IV-V, višina stene 200 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 262.
Opis: Vstop v vpadnici kaminov, desno od Škarij. Po grapi in kaminu do previsne zajede. Levo od nje po kaminu za lusko in desno po počeh na vrh luske. Še desno v položno grapo in po njej ter po pečeh na greben.
Sestop kot pri smeri 262.

264 KAMINSKA SMER
Prva plezala Peter Ferjan in Janez Krušic 1. oktobra 1955 (PV 1955, 648 -649 s sliko).
Ocena III z mesti V, višina stene 200 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop iz bivaka II na prodišče pod steno (15 minut).
Opis: Vstop s prodišča in po žlebovih 3 raztežaje pod kamin. Skozenj in desno za položno rebro. Levo navzgor čez luske v kamin, skozenj in po drnastem svetu do izstopnega kamina in na greben.
Sestop po JV grebenu (smer 261) v bivak II (2 uri in pol).

265 ČEZ PLATI
Prva plezala Janez Krušic in Jože Makovec 1. julija 1956.
Ocena III-IV, višina stene 250 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 264.
Opis: Vstop v vpadnici značilnih črnih plati. Po sistemu kaminskih žmul (lusk) v črnih plateh spodnjih dveh tretjin stene. Dalje čez lažje pečevje desno poševno navzgor in po algasti grapi v škrbino desno od značilne (kvadraste) grebenske glave (možic).
Sestop čez vrh Spodnjega Rokava (20 minut) in v krnico V Kotlu (1 ura) in dalje kot pri smeri 257.

266 POTOČNIKOVA SMER
Prvi plezali Joža Čop, Drago Korenini, Miha Potočnik in Tončka Reiner 14. julija 1940.
Ocena III, višina stene 300 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop iz bivaka II na prodišče do vpadnice vrha Spodnjega Rokava (15 minut).
Opis: Vstop v vpadnici vrha. Po kaminu levo navzgor 50 m in po polici desno do žmul. Pod njimi (k) do pomola (k) in naravnost navzgor čez preveso na gredo. Dalje skozi kamin in desno v grapo do pomola (možic). Naprej lahko desno navzgor v sedelce S od vrha.
Sestop kot pri smeri 265.

SREDNJI ROKAV

267 SMER KRUŠIC - VENINŠEK
Prva plezala Janez Krušic in Stane Veninšek 21. oktobra 1951 (PV 1952, 298 - reg.).
Ocena III, višina stene 350 m, čas plezanja uro in pol.
Dostop iz bivaka II čez melišča pod steno (1 ura).
Opis: Vstop v grapi med Srednjim Rokavom in grebenskim stolpom. Dalje v območju grape, po kaminih in rebrih levo od značilnega stolpa na skrajno desno stran grebenskega stolpa.
Sestop po grebenu na Srednji Rokav in spust skozi ozebnik ter dalje v bivak II (2 uri).

268 SMER KOBLAR - KRISTAN - KRUŠIC
Prvi plezali Slavko Koblar, Milan Kristan in Janez Krušic 14. junija 1952. Ocena III z mesti V, višina stene 350 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 267.
Opis: Po kaminu v vpadnici vrha do terase. Dalje po lažjem svetu desno navzgor proti kaminu. Pred njim po policah in počeh levo navzgor na greben in še 2 raztežaja na vrh.
Sestop kot pri smeri 267.

269 VZHODNI RAZ
Prva plezala Drago Korenini in Miha Potočnik 11, julija 1937.
Ocena II, višina stene 350 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop iz bivaka II po meliščih proti ozebniku med Rokavi in navzgor na drnasto glavo (1 ura).
Opis: Levo od raza po žlebu in kaminih ter desno čez krušljivo pečevje na raz. Po njem v kamin z zagozdeno skalo. Pod njo (okno) in na desno stran raza. Dalje v območju raza in čez škrbino na vrh Srednjega Rokava.
Sestop kot pri smeri 267.

269a Vstopno varianto desno od raza sta prva plezala Janez Krušic in Jože Štolcar 1. oktobra 1946 (PV 1947, 172 - reg). Ocena III-IV, čas plezanja do vrha 3 ure. - Vstop z melišča pod ozebnikom po krušljivi zajedi (k). Po 8 m levo v kamin, nekaj m po njem in raztežaj levo po zaprodeni polici do vznožja žlamborja. Dalje čez strmo stopnjo navzgor in čez plati na gredino (črna lopa). Desno in po kaminu, ki prehaja v krušljiv žleb, in levo v smer 269.

VISOKI ROKAV

270 NORMALNI PRISTOP
Ocena II, čas plezanja 2 uri in pol (NA 190).
Opis: Iz bivaka II po meliščih v ozebnik med Srednjim in Visokim Rokavom (45 minut). Skozi ozko grlo (poleti skalnat prag) in po krajni poči (na desni strani) do škrbine. Malo pod njo po zaprodeni polici desno v vznožje kamina. Po njem 30 m in dalje po lahkem pečevju desno navzgor do vznožja markantnega stolpa. Ob njem levo čez prag in navzgor na greben ter na vrh.

271 LEVA SMER
Prvi plezali Janez Brojan, Maks Dimnik in Franc Globočnik 10. septembra 1939.
Ocena III, višina stene 400 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop iz bivaka II po meliščih, desno od ozebnika pod steno do značilne luske (45 minut).
Opis: Po kaminu za lusko in z nje čez gladke plati. Dalje po žlamborju in levo prek plati na pomol. Po razčlenjeni grapi do značilne lope. Na levi strani navzgor po rebru in po polički desno nad lopo. Čez strmo stopnjo v žleb, po njem in po lažjem pečevju na vrh Visokega Rokava.
Sestop po smeri 270 (2 uri).

272 DESNA SMER
Prva plezala Janez Krušic in Uroš Župančič 18. septembra 1947 (PV 1950, 113 - reg.).
Ocena IV-V, višina stene 400 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 271 in nekoliko bolj desno.
Opis: Vstop po kaminu levo ob trapezasti glavi in z njenega vrha sestop v grapo (4 m). Čez strme prage (V), po levem robu grape (k, V) navzgor in nazaj v široko kotanjo v grapi. Po njeni desni strani nad prag in spet 2 raztežaja po njej. Dalje po levi strani grape ob razu v škrbino na grebenu in po grebenu na vrh Visokega Rokava.
Sestop kot pri smeri 271.

VELIKI OLTAR

273 GRAPA
Prvi plezali Herbert Drofenik, Mirko Kajzelj in Milan Kham 29. junija 1929 (NA 192).
Ocena II, višina stene 300 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop kot pri smeri 272.
Opis: S snežišča skozi kamin in v žleb. Po njem in kaminih na greben. Po njem na vrh.
Sestop po smeri 274.

274 NORMALNI PRISTOP
Ocena I, čas vzpona uro in pol (NA 192).
Opis: Iz bivaka II prek melišč do grape, ki pada z grebena med Velikim Oltarjem in Dovškim križem. Levo od nje na gredino pod grebenom in levo (V od Velikega Oltarja) na prehod Grlo. (Možen sestop Za Ak - 2 uri, smer 326, NA 193.) Z njega po prodnatem žlebu na greben in levo na vrh.
Sestop po isti smeri.

DOVŠKI KRIŽ

275 NORMALNI PRISTOP
Poznali so ga že domačini. Prvi registrirani vzpon sta opravila Hjalmar Arlberg in Janez Klančnik 6. avgusta 1889 (NA 195).
Ocena I, čas vzpona uro in pol.
Opis: Iz bivaka II čez prodišča -na najvišjo ploščad (med Šplevto in Dovškim križem) ter desno na travnato reber. Po njej in čez lahko pečevje na vrh.

275a Na Dovški križ se, da priti tudi z Grla po grebenu, izogibajoč se gladkim stolpom na J pobočje (ocena II, čas vzpona ura in pol).

275b iz Vrat je možen pristop prek krnice Na brinju, 5-6 ur (NA 195).

275c ali skozi grapo Med plazmi, 5-6 ur, (NA 195).

276 GREBEN DOVŠKI KRIŽ - ŠKRNATARICA
Ocena I-II, čas vzpona 1 ura (NA 196).
Dostop po smeri 275.
Opis: Razgledna tura. Smer poteka po grebenu, strmim stopnjam se umika v J pobočje.
Sestop po smeri 277 (2-3 ure). 

ŠKRNATARICA

277 NORMALNI PRISTOP
Ocena I, čas vzpona 5 ur (NA 195).
Po cesti v Vrata približno 1,5 km od Peričnika do Velikega Črlovca (kjer se z desne strani odpre pogled čez prod na Kukovo špico). Od tu v smeri sedla Čez Gulce (med Kukovo špico in Škrnatarico) naravnost po grapi ali desno po lovski stezi skozi gozd (Goričica) skoraj do njegove meje in po stezi levo v pobočje Gulc. Dalje navzgor proti sedlu in levo v vznožje žleba ter po njem na KSvrh.

KUKOVA ŠPICA

JUŽNA STENA

278 NORMALNI PRISTOP
Ocena I, čas vzpona 5 ur (NA 196).
Kot pri smeri 277 pod sedlo Čez Gulce in desno navzgor po drnu in skrotju na vrh.

279 BROJANOVA SMER
Prvi plezali Janez Brojan, Avgust Delavec in Ivan Jenko 19. maja 1946 (PV 1947, 219).
Ocena III-IV, višina stene 400 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop po smeri 277 v pobočje Gulc in desno pod steno (3 ure).
Opis: S poraščenega hrbta desno v grapo. Po njej in njeni desni strani čez plošče na teraso. Z nje v lopo (IV+) in navzgor čez plošče na gredino (odcep variante 279 a). Raztežaj desno in navzgor na drugo gredino. Po njej rahlo desno in nato levo v žleb. Po njem na JV raz in po njem na vrh.
Sestop po smeri 278 (3 ure).

279a Levo od smeri potekata dve varianti. S prve gredine na levi raz je plezal Janez Brojan 29. julija 1951, v spodnjem

279b in zgornjem delu pa Pavle Baloh in Danilo Sekloča septembra 1951.

280 JUGOVZHODNI RAZ
Prva plezala Herbert Drofenik in Mirko Kajzelj 16. avgusta 1928 (NA 196). Ocena III, čas plezanja 3 ure.
Dostop po smeri 277 do gozdne meje in po grapi do vznožja JV raza Kukove špice.
Opis: Možna dva vstopa. Z leve strani nad prvi stolp ali z desne (V stran) po policah in kaminih na vrh stolpa. Dalje po razu in nato po odprti steni desno od raza 3-4 raztežaje do vrha »Prižnice« (III-IV). Z nje po grebenu na glavni vrh.
Sestop po smeri 278.

281 SEVEROVZHODNI GREBEN
Prva plezala K. K. Plaichinger in W. Lass 17. julija 1909 (NA 197).
Ocena I, čas vzpona 45 minut.
Dostop kot pri smeri 280 in dalje čez Kukove prode pod najnižjo točko grebena med Kukovo špico in Vrhom nad Mužiči (4 ure).
Opis: Čez lahke pečine v škrbino in po grebenu na vrh.
Sestop po smeri 278.

281a Z najvišje točke Kukovih prodov je možen dostop čez V steno na Kukovo špico (II).

282 GREBEN SLEME - KUKOVA ŠPICA
Dostop iz Mojstrane za Grančišem po poti čez Vrtaško planino na Sleme (4 ure).
Opis: Smer poteka po grebenu, ki je v zadnjem delu močno razčlenjen in krušljiv (Mužiči), v najnižjo škrbino pred Vrhom nad Mužiči. Dalje levo po gredinah na Kukove prode in po SV grebenu na vrh Kukove špice.
Sestop po smeri 278.

282a Marjan Prevec je leta 1956 plezal iz škrbine na Vrh nad Mužiči (IV-V) in dalje po SV grebenu.