Gorenjski Glas - Jelena Justin: Ratitovec/Altemaver (1678 m) - Grebenska pot, ki nudi čudovit razgled.
Pogoj je seveda lepo vreme. Zadnja nedelja s sončno vremensko napovedjo je bila kot nalašč za že dlje časa planirano turo.
Vzpon na Ratitovec je ena izmed sredogorskih klasik. Večina planincev se ga loti iz Prtovča; mene je že dlje časa matral vzpon s Soriške peči oz. Bohinjskega sedla, po grebenski poti, ki v verigi obhodi Ratitovčeve vrhove Kačji rob, Kremant, Altemaver in Gladki vrh. Po končanem vzponu sem bila presenečena nad količino snega, ki je še na poti, po drugi strani pa navdušena nad čudovito razgledno potjo.
Skozi Škofjo Loko se zapeljemo v Selško dolino, proti Železnikom. Nadaljujemo skozi železnike in Zali Log, ko nas smerokaz usmeri desno, v klanec, proti Sorici. Nadaljujemo skozi vas Sorica, mimo odcepa za Spodnje in Zgornje Danje. Cesta se vzpenja in na enem od desnih ovinkov na naši levi strani zagledamo križ, na desni strani pa parkirišče. Če bi nadaljevali, nas cesta pripelje do parkirišča na Bohinjskem sedlu, na Soriški planini. Pred slabimi 14 dnevi je bil večinski del markirane poti še pod globokim snegom.
Markirana pot se začne ob prometnem znaku, ki omejuje hitrost vožnje; za njim je lovska koča. Pot poteka po kolovozu, se zmerno vzpenja, potem pa malenkost izgubi na višini in nas pripelje do gozdne ceste. Gozdni cesti sledimo kratek čas, nato nadaljujemo po kolovozu. Vzpon je zmeren. Kolovoz višje zamenja udobna planinska pot. V prečnem vzponu pridemo na široke, prostrane travnike Danjarske planine. Izgubimo nekaj višinskih metrov in dosežemo gozd. Če povsem sledimo markacijam, nas pot pelje levo, če pa sledimo kolom, kjer je poleti napet električni pastir, pa pridemo do vrha Kačji rob, 1575 m. Pod nami zazija skalni prepad. Sledimo gozdnemu slemenu in kmalu smo na markirani poti, ki se spusti do manjše planine Zgornji Jirn, kjer je tudi pastirska koča.
Travniku sledimo po desni strani. Ko dosežemo gozd, se pot začne spuščati. Obhodimo večjo skalo in dosežemo manjši travnik, na drugi strani katerega se pot požene strmo navzgor. Če je pot še snežena, priporočam, da gremo kar naravnost navzgor, sicer pa pot sledi manjšim okljukom, ki nas peljejo tudi mino bunkerja Rupnikove linije. Ko izstopimo iz gozda, smo na širokem in razglednem grebenu. Dosežemo prvi vrh Ratitovca Kremant, 1658 m. S Kremanta se spustimo in se na drugi strani povzpnemo mimo dveh bunkerjev na Altemaver, 1678 m, najvišji vrh Ratitovca, ki smo ga od daleč opazovali na drugi strani izrazito prepadnega vrha. Z Altemaverja vidimo v daljavi Krekovo kočo, v bližini nje pa še Gladki vrh 1667 m. Sestopimo in se mimo zimske sobe povzpnemo še na Gladki vrh; nato pa sledi zaslužen počitek v koči.
Edina slabost opisane ture je, da se je treba vrniti po poti vzpona; ampak to se je treba v hribih večkrat.
Celoten greben je ves čas idilično razgleden; za našim hrbtom se pokaže Soriška planina s svojimi vrhovi: Dravh, Lajnar, Slatnik, Možic; v ozadju se sluti greben Spodnje Bohinjskih gora. Panorama Julijcev se pokaže v celoti; kraljestvo Triglava v sami sredini. Veriga Karavank z mogočno Kepo prevladuje na meji z Avstrijo, Storžič, Kočna, Grintovec pa napovedujejo ogrlico Kamniško-Savinjskih Alp. Če z Ratitovca pogledamo proti jugu, je pred nami Škofjeloško hribovje z Blegošem, Koprivnikom, Mladim in Starim vrhom, smučiščem Cerkno, Poreznom … Razgledno, da človeku zaigra srce! Predlagam, da turo ponovimo na lep, sončen dan, saj je takrat njena vrednost največja.
Nadmorska višina: 1678 m
Višinska razlika: skupaj 700 m
Trajanje: 6 ur
Zahtevnost: 2 / 5
Jelena Justin