Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Gore - 13.04.14

Večer v nedeljo: Država, pomagaj! / Povabilo na zeliščarski izlet

Država, pomagaj!

Tatjana Vrbnjak: Poškodovanih in neprehodnih je bilo 40 odstotkov planinskih poti

http://boa.czp-vecer.si/vecer2000/20140413/5504361_1-300.jpg

Pred začetkom planinske sezone pospešeno zagotavljajo prehodnost planinskih poti. Zaradi žledoloma je še skoraj tristo planinskih poti zaprtih, zato se je pred odhodom v hribe treba pozanimati (najbolje na portalu http://stanje-poti.pzs.si/ ali pri posameznih planinskih društvih, skrbnikih planinskih poti). Poškodovanih in neprehodnih je bilo kar 40 odstotkov planinskih poti izven visokogorja.
V planinski zvezi računajo, da bodo v pol leta prehodne skoraj vse poti - najdlje bo trajala sanacija na najbolj prizadetih območjih notranjske ter idrijske in cerkljanske regije, medtem ko bodo na Gorenjskem in v kamniškem predelu planinske poti do vrhunca planinske sezone urejene.
V Sloveniji imamo preko devet tisoč kilometrov označenih planinskih poti. Za varnost in prehodnost ter dobro označenost planinskih poti skrbi 720 markacistov. Risanje markacij je le del njihovega dela. Pozimi opravijo pregled določene poti, spomladi poskrbijo za prehodnost. Letos bo tega ogromno zaradi ujme. "Ker v gozdu markacije rišejo predvsem na drevesa, bo treba letos na najbolj poškodovanih območjih planinske poti delno ali v celoti na novo označiti," razlaga Klemen Petek, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije (PZS) za planinske poti. Markacije se obnavljajo a pet let. "Zelo pomemben del nalog markacistov je erozijska zaščita poti, torej da uredimo odvodnjavanje - kajti če to ni narejeno, se lahko pot poškoduje, se izpira, poseda, jo odnese."
Njihovo delo je prostovoljno: lani so na planinskih poteh opravili več kot 30 tisoč ur dela, letos ga bodo gotovo še nekajkrat več. "Za zdaj vse poteka na prostovoljni bazi, koliko časa pa bomo še uspeli tako, če nam država ne bo prišla nič naproti, pa ne vem," pravi Petek. Kaj pričakujejo od države? "Predvsem želimo urediti financiranje planinskih poti. Zakon o planinskih poteh je bil sprejet leta 2007, a še vedno ni izvedbenih predpisov, torej podzakonskih aktov, ki bi urejali financiranje vzdrževanja planinskih poti. Še vedno ni določeno, kako priti do teh sredstev, kdo jih mora prispevati. Letos, ko bodo zaradi obsega dela stroški velikanski, se ta problem še bolj izrazito kaže. Zdaj to pade predvsem na prostovoljno delo markacistov in na planinska društva, ki pa za vzdrževanje planinskih poti ne dobijo namenskega denarja, ampak za to namenjajo sredstva iz sklopa redne dejavnosti društev. Vzdrževanje planinskih poti stane: delo je res prostovoljno, toda material, opremo, orodje, zavarovanje markacistov je treba plačati," pravi Petek.
Dodaja, da zdaj na državni ravni nekaj sredstev za vzdrževanje planinskih poti pridobijo na razpisu fundacije za šport, s helikopterskimi prevozi opreme v akcijah tehnične skupine pa pomagajo tudi vojaki in policisti. "Računamo na kakšno enkratno pomoč države, a je vprašanje, ali bo prisluhnila," je skeptičen.

Tatjana Vrbnjak



Povabilo na zeliščarski izlet

Bojan Tomažič: Na Dugem otoku bomo nabirali in spoznavali aromatične in zdravilne rastline, z nami gre zeliščar Velimir Turk

Po zeliščarskih poteh Dugega otoka nas bodo od 24. do 31. maja vodili tamkajšnji poznavalci zdravilnih in aromatičnih zelišč. S seboj bomo imeli tudi svojega zeliščarja. Velimir Turk iz Prekmurja bo skrbel za to, da bomo opazovali, čutili in nabirali koristne rastline in iz njih pripravljali nekaj posebnega.
"Narava nam vedno ponuja zelo veliko, treba se je le naučili brati, da bi lahko spremljali, čutili ali dojeli, kaj nam sporoča," pravi upokojeni diplomirani inženir geologije, ljubitelj narave in spoštovalec kulturne in naravne dediščine, koordinator Gibanja za zdravo življenje Mavrica in predsednik sveta Zavoda za izobraževanje in ozaveščanje o kulturi bivanja in iskanju ravnovesja med človekom in naravo Pachamama center, varuh gorske narave in vodnik v zavarovanih območjih, pesnik in organizator glasbeno-literarnih prireditev. Od leta 1970 se ukvarja z zdravljenjem z različnimi zelišči, vodi delavnice preživljanja v naravi, uživa divjo hrano, organizira hojo po poteh zdravilnih energij, je tudi makrobiotok in vodi meditacije. "Z ženo doma pripravljava ozimnico po receptih naših prednikov, nabirava zelišča, pripravljava domači kis iz trobentic, črnega trna, bezga, marmelade brez kuhanja, sokove, vino in še marsikaj."
Na zeliščarskih poteh po Dugem otoku bo pomagal, da bomo "čutili naravo in uporabiti njeno energijo za svoje zdravje, ne glede na to, ali je v zeliščih, vodi, kamnih ali živalih". Na Dugem otoku imajo sedem zasebnih zeliščarskih stez, tri so v okviru naravnega parka Telašćica. Šparglji, gorska meta, cistus, komarček, robida in mnoge druge so opisane v vodniku po otoku. "Poleg znanih zdravilnih in aromatičnih zelišč z območja Mediterana obstajajo še značilne za ta jadranski otok, iz jagodičnice oziroma planike bomo nekaj dobrega pripravili." Turk poudarja, da med rastlinami ni posebnih, ker je vsaka pravzaprav samosvoja, posebna, in to, kako deluje, je odvisno od našega odziva. "Uporaba zdravilnih zelišč je vzpostavitev razmerja, v katerem nam učinkovine pomagajo pri ohranjanju zdravja. "Prav zelišča kot del naše prehrane vplivajo na učinkovito delovanje organizma. Osnovna pravila njihove uporabe so: jej, ko si lačen, pij, ko si žejen, in uporabljaj jih v pravilnem razmerju glede na genetski zapis in življenjski slog. Če tega ne upoštevamo, nam zdravilne rastline ne morejo pomagati ali ne delujejo optimalno."
Med zelišči v naših krajih Velimir Turk ceni rman. "Redno ga uporabljam v prehrani, za samozdravljenje, za zaščito vrtnih rastlin ali v pomoč pri kompostiranju. Lahko ga jemo kar surovega kot 'tabletko' pred obrokom, uporabljamo ga za začimbo, dodatek solatam, za čaj ali si pripravimo sok. Zelo koristen je tudi navadni tolščak, čeprav velja za nadležni plevel z vrta."
V severovzhodni Sloveniji najpogosteje nabiramo regrat, čemaž, veliko koprivo in bezeg. Opaža, da je tudi pri nas območij z divjimi zelišči vse manj. "Pesticidi, umetna gnojila in neprimerni posegi v naravo uničujejo naravne habitate hrane in zdravilnih zelišč: izvire, meandrirane vodotoke, mokrotne travnike, mokrišča, grmičevja, podrast v gozdovih ... Tako ustvarjamo ugodne razmere za razvoj tujerodnih in invazivnih rastlin, kot so japonski dresnik, žlezava nedotika, pelinolistna ambrozija. Te izrinjajo avtohtone, ki so naravna hrana oziroma zdravilna zelišča. Tujerodne tudi vplivajo na slabšanje imunskega sistema in porast alergij."
Naš zeliščni izlet od 24. do 31. maja torej obeta veliko zanimivosti, pestrosti, poznavalci nam bodo razkrili mnoge skrivnosti. Ogledali si bomo tudi druge znamenitosti otoka in ob vrnitvi Zadar. Cena za prevoz, bivanje v hotelu s polnim penzionom, za vse vstopnine je 300 evrov (dvoposteljna in enoposteljna sobo staneta nekaj več, za izlet na Kornate, če s boste zanj odločili, boste tam plačali 28 evrov). Vsoto je mogoče razdeliti na dva obroka, 100 evrov je treba plačati do 15. maja, drugi obrok pred odhodom. Prijavite se po telefonu 02 23 53 250 ali na nedeljska@vecer.com.

Bojan Tomažič

Vecer.si 13.04.2014

http://boa.czp-vecer.si/vecer2000/20140413/5591802_1-300.jpg
Dugi otok

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti