Delo, Okolje - Maja Grgič: ... nato pa premalo - Gorski ekosistem je izredno občutljiv
Champéry – Gore so nadpovprečno občutljive na globalno segrevanje. In ker v njih živi petina svetovne populacije in so vodni vir za kar polovico človeštva, bi morala biti pravočasna zaščita pred posledicami klimatskih sprememb in trajnostno upravljanje gora ena ključnih skrbi na globalni ravni, opozarjajo strokovnjaki.
Gorski ekosistem je izredno občutljiv. Gorate regije so podvržene klimatskim spremembam, migracijam, vplivu turizma in naravnim katastrofam, vse to pa ogroža življenja milijonov ljudi po vsem svetu. Pri vsem tem ključno vlogo igra voda, ki je pomembna za življenje ljudi in živali v gorah pa tudi dolinah, za poljedelstvo in namakalne sisteme, hidroelektrarne in gorski turizem.
Strokovnjaki že nekaj časa svarijo, da klimatske spremembe močno vplivajo na vodni cikel v gorah: ledeniki in ledeni pokrovi se vidno topijo, marsikje se odtaja permafrost, snežna meja se pomika vse višje, več je dežnih padavin. Profesor geografije z lozanske univerze Emmanuel Reynard napoveduje, da bodo v prvi polovici tega stoletja zaradi taljenja ledenikov in snega v gorah pretoki v alpskih rekah večji kakor v preteklosti, nato pa se bo postopoma začeli zmanjševati, ker bodo ledeniki, ki so jih napajali izginili.
Nova ledeniška jezera
To na dolgi rok pomeni zmanjšanje vodnih zalog v gorah in v dolini, od katerih je po nekaterih ocenah odvisnih milijarda ljudi. Že zdaj pa spremembe povzročajo nekatere težave. Tako ob robu ledenikov nastajajo nova jezera, ki so se, denimo, že pojavila v Italiji, na italijansko-francoski meji in v Švici pa tudi v državah tretjega sveta.
Pričakovano taljenje permafrosta in večji obseg dežnih padavin povečujeta tudi tveganje za nastanek zemeljskih plazov in nevarnost padanja različnih ruševin. V švicarskem gorskem centru Pontresina so zato za preventivo že postavili 460 metrov dolgo zaščito, ki je stala šest milijonov dolarjev, medtem ko so potencialno škodo ocenili na 90 milijonov dolarjev. Drugod postavljajo malo manj drage zaščitne mreže.
Jacques Melly, ki vodi oddelek za transport, infrastrukturo in okolje v švicarskem kantonu Valais, pojasnjuje, da je sprememba odnosa med družbo in okoljem lokalne oblasti prisila k obvladovanju tveganj. Kot navaja, so pri njih v 50 letih v zaščito pred hidrološkimi in geološkimi tveganji vložili 450 milijonov švicarskih frankov, in sicer za pogozdovanje, korekcijo rek, zaščito ter alarme pred plazovi in poplavami. »Kljub temu je treba še veliko narediti,« dodaja.
Od besed k dejanjem!
Švica ima tudi sicer veliko izkušenj s priložnostmi in tveganji, ki jih prinašajo gorske regije. Švicarska agencija za razvoj in sodelovanje (SDC) tako podpira trajnostni razvoj gorskih regij na državni kot na mednarodni ravni. »Klimatske spremembe niso nič drugega kot največji ekonomski izziv 21. stoletja,« meni Christoph Graf iz SDC. Ta organizacija si tako prizadeva, da bi politika na globalni ravni prepoznala gore kot ranljive ekosisteme. Poleg tega pa SDC spodbuja dialog o trajnostnem razvoju gorskih regij in tudi podpira trajnostne projekte. Tak primer je, denimo, Himalaja, kjer so zaradi taljenja snega in ledenikov nastala nova ledeniška jezera, ki poplavno ogrožajo nižje ležeča območja. SDC poskuša doseči boljše razumevanje tega problema in določiti ustrezne protiukrepe.
Graf opozarja, da spadajo hribi med najbolj depriviligirane regije z visoko stopnjo revščine. »Od besed se moramo premakniti k dejanjem,« poziva. Opozarja še, da klimatske spremembe zvišujejo stroške, da pa so lahko tudi priložnost, saj se gozdna in poljedelska meja zvišujeta.
Prihodnost zimskega turizma
Posebno poglavje je gorski turizem, ki je – še zlasti zimski – prav tako zelo odvisen od vodnega cikla. Prav letošnjo zimo smo lahko znova spremljali tarnanje domačih žičničarjev, saj nekatera smučišča zaradi pomanjkanja snega sploh niso mogla obratovati, kar je povzročilo tudi veliko gospodarsko škodo. Seveda je mogoče naravni sneg nadomesti z umetnim, a tudi za to so potrebne voda in seveda primerne temperature.
Zato se postavlja vprašanje, kakšna je v luči klimatskih spremembah sploh prihodnost zimskega turizma? Ustanovitelj in svetovalec švicarske družbe Laurent Vanat consulting SARL Laurant Vanat meni, da v prihodnjih 30 letih v smučarski industriji v Alpah ne bo večjih sprememb. »Večina smučarskega posla se odvija v večjih središčih v Alpah, ki se nahajajo na visoki nadmorski višini in niso zelo občutljiva celo na povprečno povečanje temperature za štiri stopinje,« pravi. Priznava pa, da bi lahko bila prizadeta nekatera nižje ležeča smučišča in da bodo nekatera celo izginila. V Franciji so tako že nehale obratovati nekatere žičnice na višini med 890 in 1400 metri, »ker ta ne daje zadostne gotovosti snega«. Pod vprašajem je tudi obstoj nekaterih slovenskih smučišč, saj jih je kar nekaj v finančnih težavah.
Delna rešitev – zasneževanje
Laurent opozarja, da klimatskih sprememb ne smemo zanemarjati. Njihov vpliv je mogoče lajšati z uporabo naprav za izdelovanje umetnega snega, ki jih ima večina smučarskih središč po svetu, a to je veliko dražje od naravnega snega. Kot navaja Laurent, stroški delovanja za zasneževanje enega kilometra smučarske proge znašajo 15.000 evrov, celotni stroški pa 45.000 evrov.
Laurent ugotavlja, da bo tehnologija izdelave snega napredovala. Tako naj bi ga bilo v prihodnjih letih mogoče izdelovati tudi pri temperaturah nad ničlo. Na Japonskem imajo po državi že kakšnih 20 kilometrov takšnih stez, v švicarskem Zermattu pa nameravajo obnoviti del stopljenega ledenika z novo aparaturo, ki proizvaja sneg ne glede na temperaturo, so pa stroški delovanja dvakrat dražji. V Arabskih emiratih po drugi strani načrtujejo prvo smučišče v puščavi, vse več pa je tudi tako imenovanih smučišč v dvorani.
Maja Grgič
Foto: DeloInfografika